Tule bi opozoril le na nekaj napak v članku v Mladini, da ne bodo napačne navedbe povod za nove peticije:
Citati iz predavanja na začetku članka so deloma prirejeni oziroma "sfrizirali". Ko predavateljica recimo v nekem specifičnem kontekstu pravi: "tudi lepe ženske so PONAVADI tiste, ki so zdrave" Mladina to povzame kot "saj so lepe ženske tiste, ki so zdrave". Brez ponavadi. To je samo en primer. Predavateljica jih je na napake opozorila.
Naprej v članku piše, da so citati, ki so jih navedli na začetku članka, nekakšna "dejstva" - v narekovajih. Iz predavanja je dokaj jasno, da gre pri teh navedbah predvsem za ugotovitve iz obsežne študije, ki zaobjela 10.047 ljudi iz celega sveta, psihologa Davida M. Bussa. Ugotovitve študije je Buss podrobno predstavil v zelo vplivni knjigi The Evolution Of Desire. Tega podatka v članku ni.
Dvakrat (namerno?) napačno navajajo 2D:4D digit ratio raziskavo. Karkoli si že mislimo o raziskavi, ki trdi naslednje: "In addition to identifying the normative heterosexual sex difference in 2D:4D for both hands, we found that heterosexual women had higher (more feminine) left- and right-hand 2D:4D than did lesbians, but we found no difference between heterosexual and gay men." (Sexual orientation and the second to fourth finger length ratio: A meta-analysis in men and women, Behavioral Neuroscience, 2010) teh rezultatov, objavljenih v resnih znanstvenih revijah, nikakor ne moremo povzeti v stavku, da lahko "že iz dolžine prstov na rokah razberemo, ali je kdo homoseksualec." in "O dolžini prstov na rokah, ki menda izdajajo človekovo spolno usmerjenost, pa dodaja". Jasno je, da iz "dolžine prstov" NE moremo sklepati na spolno usmerjenost, vendar pri Mladini vztrajajo, da razlike med raziskavo in njihovim povzetkom ni, pri čemer se sklicujejo na intervju s predavateljico v Oni?
S kolegi in kolegicami ter urednikom Mladine smo imeli zadnje dni obsežno diskusijo, v kateri smo kar uspešno zbližali stališča in razčistili določene (druge) nesporazume in napačna razumevanja.
Dodatek:
Počasi mi postaja jasno, v čem je mogoče nesporazum, okoli katerega se vrtimo zadnje dni. Znanstveniki, ki prvič vstopijo v medijski prostor, se velikokrat ne zavedajo, da morajo pri svojih nastopih predpostaviti, da govorijo tudi "subjektu, za katerega se predpostavlja, da nič ne ve in vse narobe razume". Pri nekaterih svojih "humanistično-družboslovnih" kolegih namreč opažam, da izjave naravoslovcev v javnosti namenoma berejo skozi oči tega predpostavljenega subjekta. Najprej sem mislil, da dejansko ne razumejo in sem se trudil z dodatno razlago, ampak zdaj sem dojel, da večinoma čisto lepo vse prav razumejo, skrbi jih le, da obstaja tak subjekt, in zato javno reagirajo v njegovem imenu. Logika je približno taka: ker ta domnevni subjekt ni sposoben ločiti med korelacijo in vzročnostjo, moramo predpostaviti, da je v javnem diskurzu to eno in isto. Sprašujem se, ali je takšna strategija res smiselna? Ali ni mogoče celo nevarna?
