Ali lahko od novinarjev pričakujemo vsaj minimalno znanstveno pismenost?

Revija Mladina je včeraj objavila krajši članek Simetrija?, v katerem poročajo o feminističnih kritikah predavanja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, o čemer smo pisali tudi na blogu Je slab časopisni povzetek predavanja legitimna osnova za grob napad na predavateljico?


Tule bi opozoril le na nekaj napak v članku v Mladini, da ne bodo napačne navedbe povod za nove peticije:
S kolegi in kolegicami ter urednikom Mladine smo imeli zadnje dni obsežno diskusijo, v kateri smo kar uspešno zbližali stališča in razčistili določene (druge) nesporazume in napačna razumevanja.

Dodatek:
Počasi mi postaja jasno, v čem je mogoče nesporazum, okoli katerega se vrtimo zadnje dni. Znanstveniki, ki prvič vstopijo v medijski prostor, se velikokrat ne zavedajo, da morajo pri svojih nastopih predpostaviti, da govorijo tudi "subjektu, za katerega se predpostavlja, da nič ne ve in vse narobe razume". Pri nekaterih svojih "humanistično-družboslovnih" kolegih namreč opažam, da izjave naravoslovcev v javnosti namenoma berejo skozi oči tega predpostavljenega subjekta. Najprej sem mislil, da dejansko ne razumejo in sem se trudil z dodatno razlago, ampak zdaj sem dojel, da večinoma čisto lepo vse prav razumejo, skrbi jih le, da obstaja tak subjekt, in zato javno reagirajo v njegovem imenu. Logika je približno taka: ker ta domnevni subjekt ni sposoben ločiti med korelacijo in vzročnostjo, moramo predpostaviti, da je v javnem diskurzu to eno in isto. Sprašujem se, ali je takšna strategija res smiselna? Ali ni mogoče celo nevarna?