Na zadnji seji Sveta za znanost in tehnologijo RS (5. 2. 2013) je dr. Jernej Zupanc na povabilo dr. Romana Jerale predstavil problematiko, s katero se srečujejo mladi znanstveniki v naši državi. Točka dnevnega reda je imela naslov Predlogi ukrepov za medgeneracijsko kontinuirano financiranje slovenske znanosti, žal pa je bila na vrsti kot zadnja, ko je kar nekaj pomembnih članov SZT sejo že zapustilo. Ker se spletne strani SZT iz neznanega razloga že dobro leto ne obnavljajo več z novimi gradivi, bom tule poskušal na kratko povzeti bistvo povedanega.
Zupanc je s navajanjem konkretnih podatkov zelo prepričljivo pokazal, da se je zadnja leta večinski del zmanjševanja sredstev za znanost prenesel na rame mladih strokovnjakov nekje med 25 in 35 let. Znano je, da dolgo časa sploh ni bilo razpisov za znanstvene projekte oziroma so bili ti po obsegu močno okrnjeni, po drugi strani pa se fiksno financiranje raziskovanja preko programskih skupin, v katere mladi zelo težko vstopajo, ni v tem času skorajda nič spremenilo. Jernej zato predlaga, da vsi skupaj še enkrat premislimo, ali je to pravično, pravilno in smiselno. Tudi to, da se večino javnih sredstev, ki gredo za raziskave, sploh ne deli več na kompetitivnih razpisih, ampak je fiksno vezanih na konkretne inštitucije in raziskovalce.
Med razpravo se je izoblikoval tudi konkreten predlog, da bi delež plače posameznega raziskovalca iz javnih sredstev vsaj v obdobju krize omejil na 100% in ne na 120%, kot je to sedaj. S tem preprostim ukrepom ne bi bil nihče pretirano oškodovan, takoj pa bi se odprlo vsaj 500 raziskovalnih delovnih mest, če se prav spomnim izračunov. Isti predlog smo na blogu predstavili že pred nekaj leti Kvarkadabra blog: Iz javnih sredstev največ 100% zaposlitve?, a se ni nič premaknilo v tej smeri. Mogoče je zdaj čas, da se o tej pobudi ponovno razmisli? Kaj menite?
> Naknadno dodajam povezavo na povzetek predstavitve.Oznake: S.D.