Ugledna revija American Sociological Review je v zadnji številki objavila članek, ki analizira dinamiko zaupanja Ameriške (ZDA) javnosti v znanost med leti 1974 in 2010. Objavljena študija ugotavlja, da je zaupanje v znanost močno upadlo med ljudmi, ki se opredeljujejo za konzervativne, med ostalimi pa se ni občutno spremenilo. Med socio-demografskimi kazalci je na dinamiko zaupanja v znanost vplivalo edino redno obiskovanje verskih obredov, ki na zaupanje vpliva negativno.
Padec zaupanja v znanost med ljudmi, ki se identificirajo s konzervativizmom, je po avtorjih posledica sprememb v javni podobi o vlogi znanosti v zadnjih 35 letih. Nekoč se je v znanosti poudarjal inženirski problem osvajanja vesolja, zdaj pa sta v ospredju globalno segrevanje in teorija evolucije. Oba sta v konfliktu z vrednotami, ki motivirajo ameriško konzervativno gibanje - nasprotovanje omejitvam v ekonomiji in zagovarjanje (verskih) omejitev v intimnosti. Konflikt med znanostjo ter intuicijo ali družbenimi normami sicer ni novost (spomnimo se Galilea).
Znanost ima vse pomembnejšo vlogo v ekonomskem in družbenem napredku razvitih držav. Poleg tega so v zadnjih 35 letih vse discipline doživele izjemen napredek v strogosti metod raziskovanja (ekonomska teorija, na primer, ki je pred desetletji temeljila na intuiciji in ideoloških predpostavkah, zdaj uporablja metodo nadzorovanih poskusov - o tem piše Sašo, tule pa je predavanje v DZ). Ignoriranje znanosti zaradi parcialnih interesov ali nepreverljivih prepričanj je torej neodgovorno. Ravno tako je neodgovorno omejevanje znanosti na reševanje zgolj tehničnih oziroma inženirskih problemov, saj je znanstvena metoda uporabna za racionalno odločanje na vseh ravneh družbe, vključno z ekonomijo.
Zanimivo bi bilo videti kakšno je zaupanje znanstveni metodi v slovenski javnosti. Sam opažam težnjo k ideološkim delitvam na t.i. "prave" in "druge" znanosti in pomanjkanje javnega komuniciranja o metodi in družbenem pomenu znanosti. V medijih ideološki boji zasenčijo bolj strokovna vprašanja (npr. ekonomska). Pomena znanstvene metode se ne zaveda niti država: pogosto daje občutek, da se pri odločanju boji neodvisne strokovne presoje.
Na zaupanje v znanost verjetno najbolj vplivajo tematike, kjer so znanstvena dognanja v nasprotju z ideologijo ali intuicijo. Oglejmo si javno razpravo o posvojitvi otrok ob nedavnem referendumu o družinskem zakoniku. Društvo psihologov Slovenije je predstavilo mednarodne znanstvene študije, ki dokazujejo, da družinska struktura na razvoj otroka vpliva manj kot njegovo družbeno okolje. Študije so objavljene v najbolj kritičnih in vplivnih mednarodnih znanstvenih publikacijah in podprte s strani najbolj relevantnih mednarodnih strokovnih združenj. Podobno strokovno mnenje so podali Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Združenje psihoterapevtov Slovenije ter Katedra za razvojno psihologijo Univerze v Ljubljani (njihova mnenja so tukaj in tukaj). Znanost in stroka torej podpirata sporne člene družinskega zakonika. Kljub temu je javna razprava večinoma obšla znanstvene zaključke.
Nekoliko presenetljivo pa je, da so ob tem vprašanju znanost ignorirali nekateri slovenski znanstveniki. V medijih sem zaznal naslednji primer. Ob tiskovni konferenci Svetovnega Slovenskega Kongresa (tukaj in tukaj) je bilo predstavljeno mnenje, ki je po mojem razumevanju v nasprotju z zgornjimi znanstvenimi dognanji. Kljub temu so ga podprli prisotni znanstveniki, med njimi predsednik Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti. Ponudili so tudi apokaliptično napoved, da bi zakonik vodil v "propad in izumiranje družbe in človeštva". Svojih trditev niso podkrepili z znanstveno analizo. Vsaj od znanstvenikov bi pričakoval več zaupanja v znanost.Oznake: A.U.