... Med take privilegije sodijo tudi izjemne pokojnine (prejema jih okoli 170 upravičencev) in tako imenovane nagrade izrednim in rednim članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Tudi druge države poznajo izjemne pokojnine, vendar še zdaleč ne tako številne kot v Sloveniji. Na Danskem na primer dve ali tri za področje literature za celo državo.... Člen 15 zakona o SAZU namreč določa, da rednim in izrednim članom SAZU, državljanom RS s stalnim bivališčem v Sloveniji, pripada stalna mesečna nagrada. Statut SAZU sicer določa merila in višino nagrade. Kolikor mi je znano, se tako imenovana nagrada članom SAZU izplačuje v višini povprečne mesečne plače v državi....Tako imenovana »nagrada« SAZU in izjemna pokojnina pa lahko skupaj zneseta okoli 2.700 evrov neto. Ker ima SAZU (največ) 60 rednih in 30 izrednih članov (ta omejitev se nanaša na člane, mlajše od 75 let; 12. člen Zakona o SAZU), to pomeni, da več kot 90 članov SAZU prejema dvojne redne mesečne dohodke iz proračuna RS....Glede na višino teh dohodkov lahko izračunamo, da lahko redni in izredni člani SAZU za časa življenja prejmejo vsoto, ki je reda velikosti denarne nagrade, ki jo prejmejo Nobelovi nagrajenci za znanost (ki si ponavadi Nobelovo nagrado delijo).... Z denarjem, ki se porablja za redne dodatne mesečne dohodke članov SAZU, ki že imajo pokojnino ali še eno plačo na drugi ustanovi RS, pa bi lahko na primer financirali okoli sto podoktorskih študentov, kar bi lahko precej pripomoglo k izboljšanju razmer v slovenski znanosti....Glede na predvidoma visoko etično raven članov SAZU bi bilo pričakovati, da se bodo ti sami odpovedali rednim mesečnim dohodkom na SAZU kot ostanku drugih časov, ki ni v skladu s prakso v starih demokratičnih državah.
Hvala Anonimnemu za povezavo na članek.
Seveda da je to groteskno. Ampak po Češki se ne bi zgledoval.
OdgovoriIzbriši(ZdravaPamet)
Ceska je v zadnjih 20 letih povsem nadoknadila velik zaostanek za Slovenijo. Njihova najboljsa univerza (Karlova Univerza) je na lestvici Top univerz na 276 mestu, slovenska najboljsa univerza (Univerza v Ljubljani) pa med 551 in 600 mestom. Razlika je ocitna. UL je bila se leta 2005 na 362 mestu. Od kod tak padec ?
IzbrišiZa vse je kriva pošast imenovana neoliberalizem.
Izbriši"...Glede na višino teh dohodkov lahko izračunamo, da lahko redni in izredni člani SAZU za časa življenja prejmejo vsoto, ki je reda velikosti denarne nagrade, ki jo prejmejo Nobelovi nagrajenci za znanost (ki si ponavadi Nobelovo nagrado delijo)."
OdgovoriIzbrišiKaj, ko bi začeli manj računati in več misliti, bi lahko vprašali prof. Igliča
"Žalostno" je, ko hlapec hlapcu šteje zrna riža.
Ali pa ko bi računali vsaj prav: cena raziskovalne ure je okrog 35 EUR krat 140 raziskovalnih ur na mesec je 4900 EUR. Torej tudi če bi res vseh 90 rednih in izrednih članov prejemalo nagrado v višini povprečen plače, bi s tem lahko angažirali 30 in ne 100 podoktorskih raziskovalcev.
IzbrišiKakšen populizem v stilu: "Na akademiji so marca imeli Pučnikove dneve", namesto organizacije teh bi lahko lahko cel mesec financirali mladega raziskovalca."
Ne morem verjeti, da ste taki hlapci, zaplonkani?! Le kako bomo vsi skupaj imeli več, če bo sosed soseda šikaniral, ker ima več, kot on. Zakaj so ZDA tako uspešne? Zato, ker je tam miselnost, če ima sosed, več, potem moram imeti jaz še več. Pri nas pa, če meni crkne krava, naj še vsem drugim. Kaj vam res ni jasno, da nas politiki s tem, ko vse plače tlačimo proti minimalcem, držijo v šahu, v strahu in pod kontrolo? Kaj pa je za evropske razmere 2.700 evrov pokojnine za najbolj zaslužne, ko pa vemo, da ima Švica MINIMALNO plačo 3.300 evrov, povprečna plača švedskega delavca je 3.800 evrov in že plače čez mejo, v Avstriji, so več kot enkrat višje, kot pri nas. Slovenceljni, dajte že enkrat razumeti, da ni problem 2.700 evrov članom SAZU, pač pa to, da imate vi 500 evrov. Če že imamo evropske cene, potem pa zahtevajmo evropske plače. Se vam ne zdi to bolj logično? Pa še pri višjih plačah bi bila državna blagajna (in pokojninska in zdravstvena) bolj polna in ne bi potrebovali neumnih varčevalnih ukrepov. Razmislite malo, no ...
OdgovoriIzbrišiZakaj so ZDA uspešne vi Slovenceljni očitno ne razumete. Plače ali pokojnine je treba zaslužiti, ne pa samo razmišljati kako s pomočjo neupravičenih privilegijev črpati denar iz proračunskih sredstev države. Plače ne morete zahtevati, pač pa zaslužiti glede na rezultate vašega dela. Produktivnost slovenskega zaposlenega (in tudi raziskovalca) je bistveno manjša od produktivnosti švicarskega ali švedskega zaposlenega/raziskovalca, to se tudi odraža v razmerju plač. Glede citatov so slovenski znanstveniki precej slabši tudi od čeških ali poljskih znanstvenikov. Akademije v ZDA in v razvitih evropskih državah v veliki večini ne poznajo rednih mesečnih nagrad članom akademij. Tako kot drugi raziskovalci, tudi člani akademij (enakopravno z drugimi raziskovalci) kandidirajo za javna in privatna sredstva. Na primer, tudi v tradicionalni Veliki Britaniji The Royal Society (1660, naravoslovje, tehnika, medicina) in The British Academy (1902, humanistika in družboslovje) ne dajeta nagrad svojim članom iz proračunskih sredstev. Mesečne nagrade akademikom so predvsem relikt akademij sovjetskega (ali etatističnega) tipa, ki smo jih pri nas na Češkem odpravili takoj po spremembi sistema pred približno 20 leti.
IzbrišiOd kje ti sploh ideja da so ZDA uspešne oziroma na osnovi česa meriš/določaš uspeh?
IzbrišiČlani SAZU: Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti
OdgovoriIzbrišiKar mene precej bolj pogreje, je odsotnost žensk! V razredu UMETNOST je med 32 rednimi, izrednimi in dopisnimi člani 0 (nič) žensk; v razredu MEDICINA med 21 člani 0 (nič) žensk; v razredu MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE med 40 člani 0 (nič) žensk. V razredu FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE med 28 člani 1 ženska in v razredu ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE med 32 člani 3 ženske.
OdgovoriIzbrišiPravilno vprašanje je:
Izbriši1. Koliko je bilo razmerje med moškimi in ženskimi raziskovalci v celotni generaciji danasnjih akademikov?
2. In ali je to razmerje signifikantno drugačano od opaženega razmerja danes na SAZU?
V primeru, da je v točki 2. signifikantna razlika, nastopi razlog za "pogretje".
V primeru, da v točki 2. ni signifikantne razlike, je opaženo razmerje na SAZU samo posledica globlje ležečega problem, ki izvira od drugod in potem je šele ta razlog privilen za "pogretje".
Gledanje na kočne številke, brez temeljite analize, je rehlo otročje.
Anonimni, pogled v SICRIS pokaže, da je razmerje pri raziskovalcih starejših od 50 let nekje 55:45 v korist moških, med rednimi profesorji je razmerje precej slabše (rekel bom 85:15, vendar gre bolj za ugibanje na podlagi pregleda zgolj dela SICRISA). Četudi bi precej zgrešil številke, je nemogoče priti do 4:121. Naš SAZU je old boys club, pa če še tako mižikaš.
Izbriši@ostalim kar se pa tiče nagrad, ki jih akademiki dobivajo. poanta ni v tem, da bi se raziskovalci med seboj delili na haves in have nots, in da se gleda v sosedove vrtičke, ampak v tem, da je naše raziskovalno financiranje notorično naravnano v podpiranje starih zaslug, in prav malo v podpiranje novih kadrov. Že itak se na leto da približno 20 podoktorskih projektov (proti 100, ki bi jih lahko financirali, če bi se nehalo izplačevati nagrade akademikom), zdaj se bo ob varčevanju (take predloge sem videl, morda se bojo uresničili, morda ne) te projekte še dodatno oklestilo, medtem ko se starih zaslug očitno do smrti ne pozabi. In kar se mene tiče, lahko old boys mirno sedijo na svojih stolčkih tudi brez teh nagrad - družba od naših akademikov nima prav ničesar. V tujini so akademije svetovalna telesa, ki se ob pomembnih vprašanjih oglasijo s temeljito analizo problemov, ki tarejo družbo. Pri nas pa...
Povprečna starost akademika iz razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede je 75+-10 let (min 54 let). V tej generacijski skupini dvomim, da je bilo več kot 5-10% ženskih rednih profesoric iz tega področja. Bi rekel, da je odslikava spolne strukture na SAZU za ta razred v skladu z populacijsko strukturo red. prof. Vprašanje zakaj je ta takšna kot je, pa je seveda nekaj drugega. Rekel bi, da v primeru razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede ni biasa, oz. vsaj ne evidence za bias (3 sigma) pri izboru glede na spol, upoštevajoč bazen iz katerega se je ta generacija izbirala. Seveda, je lahko to prisotno pri kakšnem drugem razredu na SAZU, ampak trditev, da to drži v splošnem je napačna.
Izbrišikar pa se tiče tvojega komentarja @ostalim, pa se strinjam.
Domnevam, da je bila pripomba o nujnosti empirične analize, ki bi pokazala, če zastopanost žensk v znanosti in umetnosti v resnici ustreza tisti v SAZU, mišljena šaljivo. Šala je še toliko boljša, ker bi analiza morala zajemati tudi tujino: tudi med dopisnimi člani, ki so iz tujine, je namreč zastopanost žensk enaka - torej je ni.
OdgovoriIzbrišiVsekakor to ni bila šala in vsekakor bi analiza morala zajemati tudi dopisne člane. Ampak odgovornost znanstvenika je, da ne podaja mnenj samo na osnovi njegovega prepričanja/mnenja, ampak da so njegove izjave podkrepljene z dejstvi, študijami,... Sicer zapademo v to, kar je počel predsednik SAZU Trontelj ko je dajal izjave o družinskem zakoniku onstran tega, kar je bilo dognano v različnih študijah (lepo opisano v objavi Ko se sonce vrti okoli zemlje).
IzbrišiNavkljub temu, da osebno domnevam, da je bias proti ženskam v znanosti, si ne domišljam, da to drži, to je lahko zgolj moje arbitrarno mnenje oz. domneva, ki dokler je v tem stanju nima nobene veze z zunanjim svetom, šele če bi imel kakšne trdne osnove s katerimi bi lahko to domnevo podkrepil, bi lahko mojo domnevo navezal na zunanji svet. Do takrat pa je moja domneva mumbo jumbo.
No, pa bodimo konkretni: ali pozna kdo kakšno slovensko matematičarko ali fizičarko, ki bi bila primerna za akademičarko?
OdgovoriIzbrišiJaz kar dobro poznam področje, ampak se res ne spomnim nobene. In preden me napadete - jaz sem tudi ženska. Ampak enostavno takih "starosta", ki bi uspešno vpeljevale nova področja (taki so recimo Vidav, Globevnik in Blinc, Gosar, Kernel, Žekš), pri nas ni.
Za ostala področja ne morem komentirati.
V tem slogu sem tudi jaz želel komentirati. Poznam fizičarke. No, poznam tiste, ki so na FMF. Zlasti ena izstopa (ki dela "svoje teorije"), a je ne bi imel za akademičarko.
IzbrišiNe, ampak saj ne gre za to, se mi zdi. Jaz bi celo ugovarjal položaju nekateri akademikom. Mislim, da si ga nekateri (naravoslovci namreč) ne zaslužijo.
Aja, pa še to. Mislim, da fizikalna in matematična sfera do ženska nista nič manj neprijazna kot do moških. Enostavno je dejstvo, da fizika in matematika nista priljubljeni pri ženskah. In v tem ni mišljenega nič slabega. Saj jih skušajo pridobiti z raznimi štipendijami, ki so namenjene samo osebam ženskega spola, ampak imam občutek, da pri tem niso dosti uspešni.
IzbrišiFizicarka Mirjam Cvetic ima H indeks 48 (glejte SICRIS), kar je vec kot ima katerikoli fizik v SICRIS; vec ima edino kemik Vito Turk, ki odstopa tudi med akademiki. V nekaj minutah najdemo se nekaj zensk (Tamara Lah, Milena Horvat, Marija Kosec, Ingrid Milosev, Tanja Cufer, Ritonja Anamarija, Pompe-Kirn Vera, Djinovic-Carugo Kristina), ki imajo h indeks 20 ali vec, kar je vec kot povprecje na podrocjih tehnike, naravoslovja in medicine v SAZU. Draga podpornica gospodov iz SAZU, ki so odprli nova podrocja, kaze, da vase poznavanje slovenske znanstvene scene ni osnovano na osebnih izkusnjah, ste pa zelo verjetno na pravi poti k napredovanju.
IzbrišiPoleg tega pa Cveticeva se nic ne stala, saj je profesorica na Pensilvanijski univerzi
IzbrišiMatjaz Perc, je naredil pregled bibliometricnih kazalcev za Slovenijo (stanje: 2010-02-04).
Izbrišihttp://www.matjazperc.com/sicris/stats.html
Tukaj lahko vidite, kako kotirajo zenske glede na razlicne parametre.
bi bilo pa zanimivo slišati katero področje je SAMOSTOJNO vpeljal B. Žekš ?
IzbrišiVprašanje je bilo: "Ali pozna kdo kakšno slovensko matematičarko ali fizičarko, ki bi bila primerna za akademičarko?"
IzbrišiNa gornjem seznamu pa razen Mirjam Cvetič ne vidim nobene fizičarke ali matematičarke, ampak (kot po pravilu) kemičarke, biokemičarke in podobno, tako da je očitek o nepoznavanju slovenske znanstvene scene deplasiran, saj je komentatorka lepo povedala, da se omejuje na njej poznana področja (matematika, fizika).
Ce komentatorka implicira, da ni nobene, zadostuje ena, ki to ovrze in ena obstoja. Ali je mogoce trdit da se dobro spoznas na to kaj smo slovenci v fiziki naredili, ce ne ves kdo je (po nekih standardnih kriterijih) najboljsi? Po moje je komentatorka (se posebej zato ker je zenska) vesela, da je zvedela za prof. Cvetic.
IzbrišiTudi je dobro razsirit svoje poznavanje slovenske znanstvene scene s spoznanjem, da mnogi (ne samo moski na FMF) pri nas delajo dobro znanost, pa se o njih ne ve veliko. Prav to je predmet tega bloga.
Ne vidim nobene take implikacije, zgolj konstatacijo, da se ji nobena od slovenskih matematičark ali fizičark (Prof. Cvetičeva se stežka uvršča v slovenski prostor, saj je praktično tri desetletja v ZDA) ne zdi primerna za akademičarko. Prof. Cvetičeva pa ni tako znana, kot si predstavljaš. Nekoč je en študent (mislim, da celo fizike) na forumu spraševal, ali se sploh kdo od slovenskih fizikov ukvarja s teorijo strun in seveda bil presenečen nad mojim odgovorom (prof. Cvetičeva namreč). Seveda pa je drugo vprašanje, če je visok H-indeks dovolj za to, da nekdo postane akademik.
IzbrišiTo o razširjanju poznavanja slovenske znanstvene scene je pa čista floskula, saj komentatorka ni trdila, da pozna celotno znanstveno sceno (ravno nasprotno), pa tudi ni implicirala, da samo moški na FMF delajo dobro znanost.
Vprašanje je ali je v generaciji akademikov kakšna ženska, ki bi bila na visokem novoju in bila tako primerna za SAZU. Prof. Cvetičeva je vsekakor primerna, ampak je mlajša in bo mogoče enega dne članisa SAZU. Povprečen akademik je star 75 let ona pa kakšnih 20 let mlajša.
IzbrišiNe vem, zakaj je starost sploh pomembna. Ce je Cveticeva med top fiziki slovenskega rodu bi se spodobilo, da je med Akademiki. Morda bi jo lahko primerjali z zadnjimi izvoljenimi fiziki. Je bil to nazadnje Pirc? Rasa Matija Pirc: h index 19, Mirjam Cvetic: h index 48.
Izbriši(Anonimna tukaj): Mirjam Cvetič poznam. Vem, da je dobra raziskovalka in da ima dobre objave in se absolutno strinjam, da je ona primerna kandidatka. Priznam, da sem nanjo malo pozabila, ker je pač "ni tukaj".
IzbrišiPo drugi strani pa nekdo, ki je šel bolj ali manj po diplomi v tujino in tam uspel - četudi je Slovenec - po moje ni kaj dosti prispeval za razvoj znanosti v Sloveniji. Treba bi bilo doreči, kaj sploh je "vic" akademije. Virtualno nabirati uspešne dislocirane posameznike in jim dajati častni naziv - in plačilo! - ali pa imeti nek nabor akademikov, ki v tukajšnjih krogih širijo znanost. Isti argument velja seveda tudi za Zupančiča, preden me spet napadete.
Kar se ostalih predlogov tiče, so ti že odgovorili. Niti ene matematičarke/fizičarke ni med njimi.
Žekš: saj vsi vemo, da sta postavljala temelje biofiziki skupaj s Svetino še v časih, ko določeni drugi fiziki tega skoraj niso priznavali za znanost. Kljub temu sta vztrajala. Je pa res, da je Žekš ogromno naredil na feroelektrikih, po čemer je verjetno celo bolj poznan. Kakšna je bila uradna obrazložitev ob sprejemu v sazu, ne vem.
Tudi jaz ne vidim razloga, zakaj bi bila starost pomembna. Razen seveda, da so prijatelji običajno podobne starosti in se zato raje izvolijo (kar je po svoje odgovor na zastavljeno vprašanje). Saj Forstnerič je tudi pripadnik mlajše generacije, pa je prav tako akademik.
Dobro, fizičarko smo našli. Kaj pa matematičarko?
Za matematičarke pa je bolje ne gledati v SICRIS, ker ima enega od najvišjih H indeksov (če ne najvišjega) - no, vsaj pred leti je bilo tako - Leila Marek Črnjač, za katero je bilo na tem blogu že ugotovljeno, kako je postala top slovenska matematičarka.
IzbrišiMarek Crnjac Leila h-index=7, nekje 25. mesto med slovenskimi matematiki.
IzbrišiGlede »Ne vidim nobene take implikacije, zgolj konstatacijo, da se ji nobena od slovenskih matematičark ali fizičark (Prof. Cvetičeva se stežka uvršča v slovenski prostor, saj je praktično tri desetletja v ZDA) ne zdi primerna za akademičarko. Prof. Cvetičeva pa ni tako znana, kot si predstavljaš. Nekoč je en študent (mislim, da celo fizike) na forumu spraševal, ali se sploh kdo od slovenskih fizikov ukvarja s teorijo strun in seveda bil presenečen nad mojim odgovorom (prof. Cvetičeva namreč). Seveda pa je drugo vprašanje, če je visok H-indeks dovolj za to, da nekdo postane akademik.«
IzbrišiZnanost je mednarodna, visok H-indeks in veliko število citatov sama po sebi kažeta, da je prof. Cvetičeva mednarodno bolj znana kot katerikoli redni ali izredni clan SAZU. Ni res, da je ni v Sloveniji, saj je zaposlena 20 % v mariborskem Centru za uporabno matematiko in teoretično fiziko. Pomembnost njenega dela se odraža tudi v številu plenarnih predavanj. Ali je znana na forumu, oziroma na UL, je pri ocenjevanju njene znanstvene odmevnosti popolnoma nepomembno. Hirsch navaja, da se v USA za akademika ponavadi pricakuje, da ima H indeks 45 ali več. Po ameriških kriterijih torej od vseh fizičark in fizikov samo prof. Cvetičeva izpolnjuje pogoje za članstvo v akademiji. Morda prav zato ni v SAZU ?
Prvi anonimni: Govora je o stanju nekaj let nazaj in takrat je bila Marek Črnjačeva po točkah v samem vrhu. In seveda: vprašanje so matematičarke in ne matematiki nasploh.
IzbrišiDrugi anonimni: Saj sam/a nakladaš o prepoznavnosti doma in da naj bi ta blog služil temu namenu. Seveda pa popolnoma razumem, da je zate pomembna odmevnost na UM in da prisotnost v slovenskem znanstvenem prostoru utemeljuješ z 20% zaposlitvijo v nekem obrobnem centru. Kar se tiče Hirscha: še dobro, da H-indeks obstaja šele od 2005 in da pred tem v ZDA očitno niso vedeli, kaj naj pričakujejo od kandidatov za akademike. Me pa čudi, da prof. Cvetičeva še ni bila sprejeta v akademijo na oni strani luže.
Slovenski biofizik Gregor Cevc s H indeksom 39 (Web of Science), torej približno dvakrat večjim H indeksom od S. Svetine (B. Žekš pa ima večino člankov s področja biofizike skupaj s Svetino), je v svetu precej bolj poznan in uspešen Slovenec, ki se ukvarja z biofiziko. Pa še kakšen bi se našel, na primer pokojni D.D. Lasič. s H indeksom 35, B. Palčič s H indeksom 31 (oboje Web of Science), .......
IzbrišiMorda je problem, ker Cevc ne vpisuje svojih clankov v Cobiss...
IzbrišiANonimni 01:28, a smemo izvedeti, zakaj toliko gonje zoper B. Žekša?
IzbrišiMislim, da to ni gonja, pač pa soočenje z realnostjo. B. Žekš skoraj nima vabljenih predavanj na pomembnih biofizikalnih kongresih (kot bi se spodobilo za njegova leta). Samostojno (brez Svetine ali uglednega sodelavca s FMF in IJS s področja biofizike) pa je na področju biofizike SAM napisal le NEKAJ slabo odmevnih člankov. V preteklosti tudi NIKOLI ni samostojno vodil raziskovalne skupine s področja biofizike. Kot so me informirali njegovi sodelavci, so ga pač pisali za soavtorja njihovih člankov s področja biofizike. Zato se postavlja nasprotno vprašanje, na podlagi katerih njegovih OSEBNIH in SAMOSTOJNIH dosežkov na področju biofizike tolika hvala B. Žekša? Ni jasno, če sploh ima tri prva avtorstva SCI člankov s področja biofizike, kot minimalni pogoj za izvolitev za docenta za področje biofizike na MF ? Ob B. Žekšu in biofiziki najprej pomislim na Andersenovo pravljico Cesarjeva nova oblačila ........
IzbrišiSam ne bi imel resnično nič proti, če bi bil delež žensk izenačen, celo, če bi bil zelo prevladujoč. Želel bi zgolj vprašati, zakaj je pomembna uravnoteženost po spolu?
OdgovoriIzbrišiNekaj sem razmišljal in bi predlagal, da raje uravnotežimo simbolna mesta, za katerimi se ženemo. Nekako se je skozi čas zgodilo, da so določena mesta v družbi postala bolj čislana, višje rangirana. Po navadi govorimo o uravnoteženju na teh mestih, pa izmislimo kvote, pri tem pa dostikrat pozabimo, na uravnoteženje na nekem področju, ki ima po moji presoji veliko večjo veljavo, kot SAZU, to je "osnovni šoli".
Kaj je z "ljudsko šolo"?
IzbrišiJaz sicer menim, da je problem osnovne šole, ker na njej učijo pedagogi. Celo naravoslovje. Ne vem sicer, če na ljudskih šolah pretežno učijo ženske. So pa pretežno pedagogi s pedagoške fakultete. Mislim, da je to zgrešeno. Do tega je prišlo, da diplomant univerzitetnega študija fizike (tudi pedagoške smeri) ne more niti trezno pomisliti na to, da bi učil na ljudski šoli.
Ko sem jaz hodil na osnovno šolo (in to ni bilo dolgo nazaj!), se imel za fiziko, matematiko in biologijo tri učiteljice: univerzitetno diplomirano fizičarko, diplomirano matematičarko in profesorico biologije. In sem bil zadovoljen!
(ZdravaPamet)
Glede družbenege ocenjevanja umetniških dosežkov. Velikih Prešernovih nagrad je bilo v 20-letnem obdobju 1993-2012 podeljenih 38, od tega 6 umetnicam.
OdgovoriIzbrišiSAZU v svojem razredu UMETNOST šteje 32 članov, ki so VSI moškega spola.
Ta statistika je seveda že nekoliko neumna - kar se mojega "uporabniškega" dojemanja umetnosti tiče, je že razmerje pri Prešernovih nagradah precejšnja anomalija.
Glede umetnic v SAZU (akademiji znanosti in UMETNOSTI), pa lahko le zardim zaradi sramu, da na to sramoto ne opozarjamo bolj odločno.
Dragi Shrink,
OdgovoriIzbrišimalo mimo replicirate, smisel tega bloga naj bi bila debata okrog tega, ali je primerno, da clani SAZU v casu krize in revscine prejemajo apanazo, avtor clanka v Financah namrec meni, da bi bila druzbeno koristna poteza, ce bi se ji sami odpovedali. Prosim, preberite se enkrat moj komentar o smislu tega bloga. Je bil usmerjen na argumentirane in z dejstvi podprte pomisleke, da je strokovna in znanstvena odlicnost odlocilna pri tem, kdo dobiva proracunski denar. Morajo imeti pac kake druge pomembne kreposti, da so tam, ena bi bila lahko empatija in obcutljivost za druzbene razmere, pa kriticnost do »elit«, ki so v veliki meri prispevale k slabim razmeram pri nas. Nujno je, da zdaj te kreposti pridejo na dan. Meni se zdi cisto na mestu, da v stiski pricakujemo od njih osebni zgled.
Anonimni378
Dragi Anonimni378,
OdgovoriIzbrišinič ne mimo repliciram, saj direktno repliciram na ostale komentarje; in seveda ni moj problem, če ostali komentirajo mimo zapisa na tem blogu (kar seveda ni nič narobe).
Razmišljanje prof. Igliča gre v pravo smer. Ni nobene potrebe po nagrajevanju uspešnih znanstvenikov, saj bi enako dobro delali tudi za bistveno manj denarja! Znanstvenik naj dobi povprečno plačo, vse kar je več, je zapravljanje državnega denarja. Profesor dobi dvakrat več denarja od njegovega mladega raziskovalca, dela pa nič več. Prof. Iglič bi še podkrepil svoje razmišljanje, če bi se odrekel polovici svoje plače in jo dal mlademu znanstveniku. Tako ne bi bilo slabega občutka, da ga motijo le prejemki drugih. V tridesetih letih bi bi se tako nabralo za Nobelovo nagrado denarja. Ne vem sicer, če je nagrajevanje uspešnih res ostalina socializma, vsekakor pa je nepotrebno. Če je nekdo manj uspešen, še ne pomeni, da potrebuje manj denarja. Celo več, akademiki so itak zatopljeni v svoj svet znanosti, in denarja niti nimajo časa porabiti. Skratka, kdor štrli iz povprečja, je v Sloveniji pač moteč, če pa še več zasluži, po nepotrebnem vnaša nemir med tiste, ki zaslužijo manj. Akademija lahko ostane, ampak le z namenom, da uspešni tja brezplačno usmerjajo svojo odvečno energijo.
OdgovoriIzbrišiPricakovati je, da bi se ozavesceni profesorji z vecjo verjetnostjo odpovedali presezkom 100% place ce bi akademiki dali zgled s tem, da bi se odpovedali apanazi, potem pa se svojim presezkom place. Asistenti bi z veliko verjetnostjo sledili zgledom profesorjev. Ni potrebno dati pol place, ze s tem da bi se odrekli dodatkom bi spravili skupaj nekaj denarja za mlade brezposelne diplomante in doktorje znanosti. Da pa te zrtve ne bi bile zaman, bi morali pri razdeljevanju pridobljenega denarja pazit, da bi obrodil sad v obliki materialnih in druzbenih dobrin, ne pa zgolj v obliki "vsi vemo, da je ...".
IzbrišiLahko bi začeli pri neobdavčeni "SAZU nagradi" predsednika SAZU (okoli 2800 EUR) in podpredsednikov SAZU (okoli 2280 EUR), ki jo prejemajo poleg redne plače i.t.d. ....
IzbrišiČe slediš dogajanju, potem veš, da profesorji ponekod tudi to počno. Del plače dajo za mlajše kolege.
IzbrišiNe bi prihranili le za eno Nobelovo. Če bi se vsi profesorji na Uni. v LJ, ki jih je 1500, odpovedali polovici svoje plače, bi v tridesetih letih skupaj država prihranila 540 milijonov eur.
OdgovoriIzbrišiČe bi pa vsem znanstvenikom in profesorjem po 55 letu starosti dali le minimalno plačo, bi bili prihranki sanjski.
@Anonimni: Saj vem, da sta posta bila misljeno sarkasticno, a vseeno. O tem, da uspesnih znanstvenikov ni potrebno nagrajevati sploh ni govora. A tu gre bolj za zivljenjske nagrade (pravzaprav rente), ne za nagrade, ki bi povecevale znanstveni izplen, itd. Povsem drugace je, ce lahko na koncu kariere racunate na morebitno nagrado (clanstvo v SAZU), ali pa se vam odkritje, dober clanek, citiranost, organizacija konferenc, vodenje velike kolaboracije, urednikovanje eminentnemu casopisu, pozna pri placi, ali pri zmanjsani pedagoski obveznosti, ali kaj podobnega.
OdgovoriIzbrišiV ZDA je to precej obicajna praksa (in ze tako je pedagoska obremenitev precej manjsa kot v Sloveniji). UL je nekje med raziskovalno in poucevalno univerzo (vsaj na fiziki).
Akademiki v ZDA niso placani s strani akademij, imajo pa vsekakor visje place od svojih kolegov, saj so precej iskan artikel.
Se kaj pisejo na straneh nacionalnih akademij (http://www.nationalacademies.org/about/faq.html):
Are members of the NAS, NAE, and IOM paid? How about committee members?
No. A very few members assume full-time positions within the National Academies and receive salaries (nor are their institutions reimbursed for the time that they devote to Academy work). Membership and participation in activities are voluntary. Committee members serve pro bono. Reimbursement of travel costs and subsistence support is the only compensation provided.
The congressional charter of the National Academy of Sciences contains the statement that the Academy "shall receive no compensation whatever for any services to the Government of the United States." What does this statement mean?
Committee members are not paid for the time they contribute to the Research Council's work. However, the institution is reimbursed for costs associated with operating committees, such as subsistence and travel costs for committee members, staff support, and charges connected with preparing and disseminating reports of the committees' findings.
Various rulings by the comptroller general of the United States interpreting the Academy's congressional charter have had the effect of limiting the Academy's recovery of expenses from the federal government for work performed for federal agencies to "actual expenses" incurred, subject to any limitation on the maximum amount payable under a particular contract as provided for in that contract and to applicable government procurement regulations. As a result of the comptroller general's interpretations, the National Academies cannot recover a fee or profit for their services to the federal government, and must comply with applicable government procurement regulations regarding allowable costs.
DODATEK: Po številu akademikov glede na število prebivalstva države je mogoče SAZU (po številu članov glede na število prebivalcev države, ne pa po kvaliteti) primerjati z obema osrednjima britanskima nacionalnima akademijama, namreč z 1) The Royal Society (1660, naravoslovje, tehnika, medicina), ki ima 1350 rednih članov (fellows), 140 tujih članov in 15 častnih članov treh tipov. Temu je treba dodati še 2) The British Academy (1902, humanistika in družboslovje), ki ima skupaj cca. 900 rednih in dopisnih ter 19 častnih članov. A s POMEMBNO RAZLIKO - britanski proračun (so)financira delo obeh nacionalnih akademij, "nagrad" akademikov pa NE POZNAJO. TAKO KOT DRUGI raziskovalci, tudi akademiki kandidirajo za javna sredstva oz. pridobivajo nagrade in "grants", ki jih podelujeta akademiji.
Izbriši