četrtek, 09. februar 2012

Pomembna raziskava o taljenju ledenikov in ledenih pokrovov

Nature je včeraj (8.2.2012) v spletni izdaji objavila članek Recent contributions of glaciers and ice caps to sea level rise (Thomas Jacob & al.), ki predstavlja novo analizo taljenja ledenikov in ledenih pokrovov ter njihov vpliv na dvigovanje gladine morja. Ta je prvič narejena na podlagi satelitskih meritev sprememb v Zemljinem gravitacijskem polju.
Rezultati se razlikujejo od tistih, ki jih je pokazala večina  dosedanjih raziskav. Če je ena zadnjih večjih študij prispevek taljenja ledu k dvigu morske gladine ocenila na 1.1 ± 0.24 mm letno, ga ta ocenjuje na več kot pol manjših 0.41 ± 0.08 mm letno. Medijsko še bolj odzivna je ugotovitev, spet nasprotna večini dosedanjih raziskav, da se  ledeniki v himalajski regiji (Himalaja, Karakorum, Tjanšan, Pamir in Tibet)  po količini ledu sploh ne krčijo. (Zaradi spodrsljaja v zadnjem IPCC poročilu, o katerem smo že pisali, so himalajski ledeniki še posebej pogost "klimatsko-skeptičen" argument.) Žal tudi ta raziskava kaže, da se količina ledu ledenikov in ledenih pokrovov globalno zmanjšuje: neto  - 536Gt (+/- 93Gt)  med l. 2003 and 2010 (* [link na  Nature bo deloval le, če imate dostop, sicer je tabela s podatki replicirana tule]).

V Nature so poleg članka objavili še uredniški komentar in poljudnejšo razlago, kar kaže na njegov očitno res velik pomen (J. Bamber, Climate change: Shrinking glaciers under scrutiny). Ker zaenkrat nima odprtega dostopa, ga spodaj malo obširneje citiram.
... In an article published on Nature's website today, Jacob and colleagues3 describe a study based on satellite data for Earth's changing gravity field that tackles this problem. Their results have surprising implications for both the global contribution of glaciers to sea level and the changes occurring in the mountain regions of Asia. ... Nonetheless, until recently there was little alternative to some form of extrapolation of the terrestrial observations to large regions and numbers of glaciers. One such high-profile assessment5 concluded that, during the period 1996–2006, the mass loss from glaciers and ice caps (GICs) increased steadily, contributing a sea-level rise of 1.1 ± 0.24 millimetres per year by 2006. In this study5, the authors concluded that GICs had been the dominant mass contributor to sea-level rise over the study period, and they extrapolated their results forward to argue that this would also be the case in the future.
Then along came the Gravity Recovery and Climate Experiment (GRACE), which consists of a pair of satellites that have been making global observations of changes in Earth's gravity field since their launch in 2002. They have been used in various studies to examine the changing mass of the great ice sheets of Antarctica and Greenland6 and several other large glaciated regions7. But, so far, the data have not been analysed simultaneously and consistently for all areas. ...
To isolate the GIC signal from others at the surface, Jacob and colleagues defined units of mass change — called mass concentrations, or mascons — within each of their 18 GIC regions (including the European Alps; Fig. 1). Each region might have many tens of mascons defining the geographic extent of significant ice volume within the sector3. Combined with global models of land hydrology and atmospheric-moisture content, the authors were able to isolate the GIC mass trends over the eight-year (2003–10) period of the observations. What they found was unexpected.
First, the contribution of GICs (excluding the Antarctica and Greenland peripheral GICs) to sea-level rise was less than half the value of the most recent, comprehensive estimate8 obtained from extrapolation of in situ measurements for 2001–05 (0.41 ± 0.08 compared with 1.1 mm yr−1). Second, losses for the High Mountain Asia region — comprising the Himalayas, Karakoram, Tianshan, Pamirs and Tibet — were insignificant. Here, the mass-loss rate was just 4 ± 20 gigatonnes per year (corresponding to 0.01 mm yr−1 of sea-level rise), compared with previous estimates that were well over ten times larger. By a careful analysis, the authors discounted a possible tectonic origin for the huge discrepancy, and it seems that this region is more stable than previously believed. ... (*)


17 komentarjev:

  1. Nekje sem poslušala razlago, da bi se gladina morja znižala, če bi se ledeniki stalili, saj led zavzema več prostora kot pa voda.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. hja, taka razlaga je totalna traparija, ampak po vsej verjetnosti si to objavo posredovala, da bi pridobila razlago:

      velika večina zemeljskih ledenih površin ni na vodi, temveč na kopnem. ko se ta led stopi, steče voda v morje in tako poviša gladino. Edini način, da bi tvoja razlaga (ki ti jo je nekdo, ki se z zadevo ni preveč ukvarjal, podal) držala, je, če bi vse oceane pokrival led in bi gladino morja definiral kot nadmorsko višino, kjer se led sreča z zrakom (če mene vprašaš, bi bila to zelo čudna definicija).

      Izbriši
    2. Punca se je nerodno izrazila. Voda ujeta v ledenikih (Grenlandija, Himalaja, Antarktika, Alpe...) se stopi in vsaj nekaj te pristane v rekah in morju. V primeru Arktike, kjer večino območja zavzema morje, pa bi njena razlaga imela smisel.

      Izbriši
    3. ne, razlaga nima niti približno smisla v primeru Arktike, ampak naj posredujem par številk. Najprej, velika večina svetovnega ledu se nahaja na Antarktiki (http://maps.grida.no/go/graphic/freshwater-resources-volume-by-continent), približno 90 %. Ogromna večina teh 90 % je kontinentalni led. Arktični led z Grenladijo vred obsega nekako 8 % svetovnih zalog, ampak od tega je kontinentalnega ledu več kot 99 % (http://psc.apl.washington.edu/wordpress/research/projects/arctic-sea-ice-volume-anomaly/). Ali drugače povedano, morskega ledu volumsko gledano ni prav dosti...

      Izbriši
  2. "V primeru Arktike, kjer večino območja zavzema morje, pa bi njena razlaga imela smisel."

    Ahmmm. A niso take naloge že v osnovni šoli? Daj kocko ledu v kozarec in počakaj, da se stali. Ali se gladina vode dvigne ali zniža ali ostane enaka?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Morda Arhimedov zakon pod visokim arktičnim zračnim tlakom in velikimi površinami ledu ne deluje tako kot šolska kocka v kozarcu. Jaz si predstavljam kot bi kocko malo potunkal in s tem dvignil nivo vode v kozarcu. A razmišljam v pravo smer?

      Izbriši
  3. Pa naj mi še kdo reče, da ni biti klima skeptik, pravilna odločitev!

    OdgovoriIzbriši
  4. Ima mogoče Mišo Alkalaj vendarle prav ? ;)

    OdgovoriIzbriši
  5. Meritvi sta 2 sigma narazen, kje je problem? To ni neverjeten dogodek.

    Poleg tega je bil star rezultat zgolj "evidence" za dvig morske gladine in ne "discovery", kot je novejši!

    Vsekakor pa meritvam, tako kot sta podani v zgornjem zapisu, manjkata sistematski napaki, kar je bolj pomenljivo kot pa da sta 2 sigma narazen.

    OdgovoriIzbriši
  6. Mogoče bi bil skrajni čas, da damo raziskave glede vplivov človekovega početja na globalne klimatske spremembe v "predal", ker so pravzaprav nepomembne. Pomembno je, kar pa je pri celi debati bolj ali manj spregledano, spremeniti odnos (vsi) do okolja v katerem bivamo, ne glede na to kdo ima prav. Da pa bi to sploh mogli storiti moramo najprej spremeniti odnos nas vseh do (so)človeka. Tu ne moraliziram, ampak resnično bi rad prebral neko znanstveno ekspertizo na temo, kaj je razumnega v današnjem poltično-ekonomsko-pravno-zdravstvenem-... sistemu. Kaj je z razumom? Ali je "zver" močnejša od "viteza"*?

    Torej ideje, katere je tudi moč razbrati iz teh "poročil/ekspertiz", poleg številk, govorijo tudi o tem, da bi lahko , kot družba (kultura) storili nek (civilizacijski) korak naprej in končno spremenili odnos do človeka in okolja v katerem bivamo. Imamo čas, da to storimo postopoma.

    *hotel sem napisati "Boga" - "Boga-ki-bo-prišel" (Meillassoux); upam, saj imamo razum :)

    problemi

    OdgovoriIzbriši
  7. Ravno te meritve nam onemogočajo spremembo tega odnosa, saj pomagajo ohranjati status quo.

    OdgovoriIzbriši
  8. Fizika pa vam je res na nuli. Če daš v kozarec kocko leda, ko se ta stopi se gladina ne spremeni za nič, če temperatura sistema ostane enaka. Arhimed otročad Arhimed.

    OdgovoriIzbriši
  9. Beri gladina ostane popolnoma enaka.

    OdgovoriIzbriši
  10. Ah, anonimni, podatek(ki ga je dal anzez), da gre za kontinentalni led, ki ga je preko 90%, pa si kar spregledal.

    OdgovoriIzbriši
  11. SH - In zakaj potek non stop kažejo slike kako led s. pola pada v morje ;) da o polarnih medvedih, katerih populacija narašča in IPCC photoshopih ... ni vredno časa.

    Ni vsa ta kampanja vredna počenega groša. Saj me nebi stvar brigala preveč, samo da moramo plačevat davke na prdenje je pa kretenizem. Gremo bedaku EU plačevat takso na CO2 ... Zaradi mene, kdor hoče naj živi v jami z 0 izpusti CO2. Mene pa naj pusti primiru in mojo denarnico.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala za to kratko poročilo iz jamskega sveta, bi vas pa prosil, da tudi ob teh, za vas morda kontroverznih temah, poskusite vzdrževati občutljivemu bralcu prijazen besednjak.

      Izbriši