četrtek, 21. januar 2010

Se himalajski ledeniki vendarle ne talijo?

Žal take dobre novice ni na obzorju! Številne najnovejše raziskave kažejo očitno taljenje in umikanje ledenikov v Himalaji. Recimo rezultati mednarodnega znanstvenega projekta GLIMS (Global Land Ice Measurements from Space). Na netu je dostopna njihova odlična prezentacija s satelitskimi posnetki in analizami Himalajskih ledenikov (dec. 2009, J.S. Kargel, Univ. of Arizona). Napovedi o posledicah klimatskih sprememb so po drugi strani nujno spekulativne: v našem primeru je ključna spremenljivka, kako stanje ledenikov vpliva na vodni režim rek, ki izvirajo v Himalaji in posledično na ljudi, ki živijo v njihovih porečjih.

A zakaj se je Himalaja v zadnjih dneh znašla na naslovnicah blogov, časopisov, itd.? Gre za nekakšno ponovitev "škandala" CRU Hack, torej razkritja nekoliko slabih praks klimatologov univerze East Anglia. V tem primeru je bil znanstveni škrat na delu v samem poročilu IPCC, torej v tisti najbolj avtoritativni klimatološki sintezi, ki predstavlja znanstveno osnovo za politične dogovore o omejevanju emisij CO2, in za katero je skupina prejela Nobelovo nagrado. V 3000 strani dolgem poročilu (kot veste, je izšlo l. 2007) so prejšnji teden našli napako. Gre za tale odstavek v drugem delu poročila (WGII, 2. odstavek poglavja 10.6.2.):

Glaciers in the Himalaya are receding faster than in any other part of the world and, if the present rate continues, the likelihood of them disappearing by the year 2035 and perhaps sooner is very high if the Earth keeps warming at the current rate. Its total area will likely shrink from the present 500,000 to 100,000 km2 by the year 2035.*
V čem je problem? Kot referenca za to trditev je v Poročilu naveden indijski znanstvenik Syed Hasnain. Toda kot so opisali v članku v reviji New Scientist (11.1.2010), Hasain tega ni zapisal v "peer-reviewed" (torej znanstveni) reviji, temveč v intervjuju za nek časopis. Tudi sam znanstvenik je priznal, da je ta trditev zgolj spekulativna.
"Greh" IPCC-ja je torej v tem, da se je v njegovo poročilo, ki naj bi bilo stokrat prekontrolirano in podvrženo najbolj strogim in konservativnim znanstevnim kriterijem, pretihotapila trditev, ki je morda sicer resnična, a ne ustreza tem strogim kriterijem znanstvene reference.

Sporočilo te zgodbe je naslednje. Zadeva seveda JE problem za IPCC, katerega avtoriteta sloni na tem, da naj bi bila vsaka vejica v njihovih izjavah stokrat preverjena. V redu je, da so se odkrito odzvali in napako priznali (izjava IPCC 20.1.2010). Razumem frustracijo klimatologov, ko je vsak njihov najmanjši spodrsljaj deležen enormne globalne medijske pozornosti, "skeptiki" pa lahko mirno govorijo popolne nebuloze, ki so postavljene na isto raven "za in proti" v medijskem prostoru. A takšna so pač pravila igre v sodobni medijski demokraciji ...

Ampak na zadnje vseeno ne smemo spregledati tega: dejstvo, da se himalajski ledeniki krčijo, v tej zgodbi ni pod vprašajem! Naj medijska megla tega ne prekrije.

4 komentarji:

  1. IPCC je samo politkomite, ki bi si rad prisvojil znanstveno avtoriteto, vendar pa vedno znova dokazujejo, da tega niso zmožni - dejstva in znanost pač niso stvar širšega konseza ali po naročilu narejenih superračunalnikov.

    Večina teh "znanstvenikov" iz IPCC niti na termometer ne zna pravilno pogledati - vedno bolj očitno je, da trpijo za hudim sindromom shizofrene paralakse, možakarji bi radi napovedovali globalne trende vremena, hkrati pa ne zmorejo napovedati nobenega konkretnega vremenskega pojava niti za 14 dni vnaprej (kar je bistvena lastnost vremena samega - skoraj 50 let je že odkar se je Lorenz igral z računalnikom, nekateri bi pa še vedno prodajali vremenarske računalniške modele kot nediskutabilno kredibilna orodja znanosti). In ker se vreme ne prilagaja zloglasnim povezavam, se pač govori samo še o spremembah, ki pa so v tem najboljšem možnem svetu edina stalna stvar (in neumne napovedi, da bi ledeniki izginili zaradi segrevanja - si kar predstavljam Lučko Kajfež Bogataj, v bikiniju na vrhu Mont Everesta leta 2030 - fiziki so menda nekoč govorili, da mora biti vsaj nekaj stopinj nad ničlo, če hočemo, da se led tali)...

    In ko zmanjka drugih argumentov, je potrebno povedati, da so Lučke Kajfeževe iz IPCC dobile Nobelovo nagrado, seveda se praviloma izpušča, da ta nagrada ni bila za fiziko, temveč za mir - nekaj takega je dobil Obama, nekoč pa se je med nominiranci za takšno nagrado znašel tudi Hitler.

    OdgovoriIzbriši
  2. Zirosi,
    ali meniš, da klimatologija kot veda ni znanost, ali pa trdiš da zgolj nekateri klimatologi (npr. avtorji IPCC) niso znanstveniki?
    Če prvo, kako razlagaš klimatološke članke v publikacijah, ki brez dvoma veljajo za znanstvene?
    Če drugo, ali lahko navedeš primer klimatologa, za katerega pa ti meniš, da je "avtentični" znanstvenik?
    Lp Luka

    OdgovoriIzbriši
  3. Samo pripomba o IPCC. Ker nisem bil posebej pozoren, sem ga pred leti, ko sem to kratico srečal, napačno poimenoval z International Panel on Climate Change. Ko se je debata o njem razvnela pa šele opazim, da tisti I pomeni Intergovernmental - medvladni. Hej, to pa je politika najhujše vrste. Kar poglejte kaj naša vlada počne. Njeno zanimanje za znanost je porazna ali pa pomoč znanosti. Ali pa kako britanski bivši predsednik vlade še zdaj zagovarja napad na Irak. Ti ljudje so in še zdaj z eksplozivi in posledicami, ki so prinesle zažiganje naftnih vrelcev, itd. vnesli ogromno CO2 v ozračje. Ne vem ali je kdo to že strokovno ocenil.
    Skratka, politiki ne zaupam, ker goljufa, kjer more. Znanost, strokovnost je v politiki večkrat le pretveza, žal. Toliko na splošno.

    OdgovoriIzbriši
  4. Še en zanimiv članek na temo himalajskih ledenikov - čeprav se v večjem delu Himalaje umikajo, se v Karakorumu nasprotno močno večajo: http://www.guardian.co.uk/environment/2010/feb/04/understanding-glacier-changes

    OdgovoriIzbriši