[K] pisanju [me je] spodbudila moja nedavna izkušnja v službi. Na razpisu za prosto delovno mesto so morali kandidati opraviti tudi test, na katerega so odgovarjali preko e-pošte v eni uri. Seveda je bilo vprašanje, kakšno vrednost ima tak test, če lahko odgovore na vprašanja najdeš na spletu. Ob dejstvu, da je vrednost takega testa sporna, pa sem sam razmišljal v drugi smeri. Razmišljal sem o razliki med študijem in konkretnim delom. Pri študiju se vrednoti osebno poznavanje materije, to je količina lastnega znanja. Ko človek prične z delom, z reševanjem konkretnih problemov, pa je pomembno, da išče rešitve drugod, da je odprt, da ne stavi samo na lastno znanje. Tako bi za mene kandidat, ki bi test prepisal z interneta, imel določene pozitivne kvalitete. Kajti pričakoval bi, da je sposoben probleme rešavati skupaj z okolico, da ima v sebi nekaj predispozicij timskega dela. Torej če je pri študiju kopiranje nemoralno, je pri delu kopiranje moralno.Poleg tega (oziroma zato) pravi, da je v kolumni na začetku pogrešal eno dobro definicijo plagiiranja.
Pa smo pri tem, da je plagiatorstvo moralni pojem. Moralnost dejanj se vrednoti po namenih in ne po dejanjih. Takoj ko dejanje označimo za nemoralno (ne pa zgolj v povezavi z namenom), preidemo v lažno moralo, v moraliziranje.
Oznake: M.A., raziskovanje, študij