Vsakdo ve, da ni dovoljeno plagirati - a kaj točno to pomeni? Na primer, ali ste na varnem, če zgolj dodate opombo, ki navaja izvirni vir, ali pa če namesto dobesednega navedka parafrazirate?To bi moralo biti jasno vsakomur, kot nemara tudi večina podrobnosti, v katerih se sicer skriva hudič in ki jih v nadaljevanju nekoliko bolj naniza tudi Volokh v svoji knjigi. Tretjo izdajo ima v Sloveniji že na voljo tudi knjižnica PF v Mariboru. Četrto bomo naročili tudi za Knjižnico PF v Ljubljani, o tem pa je pisala tudi Katja Šugman v Smernicah in pravilih za izdelavo seminarskih in diplomskih nalog, ki jih je PF v Ljubljani izdala leta 2005.
Raziskovalci plagiatorstvo obsojajo iz dveh razlogov. Prvič, ker zavaja bralca. Ko pišete kot raziskovalec, implicitno jamčite za izvirnost svojih trditev in njihovo točnost. [...]
Drugič, ker nedopustno odreka priznanje ljudem, katerih delo kopirate. [...]
Vsak od teh dveh vidikov je neodvisen razlog, zakaj morate dati ustrezno priznanje [uporabljenim delom]. Parafraziranje odločitve Vrhovnega sodišča iz 1813 brez ustreznega sklicevanja denimo ne povzroči nobene večje škode njenemu avtorju. Celo izposojanje idej ali besedila iz lanskoletnih odločitev nemara ne bo krepko škodovalo sodnikom, ki so jih napisali; sodniki verjetno niso zelo pozorni na to, ali dobijo priznanje v člankih v pravnih revijah. A če tega priznanja [oziroma sklica] ne date, potem škodujete svojim bralcem, ki jih zavajate v občutek, da je vaše delo izvirno, ko pa v resnici ni.
Oznake: M.A., raziskovanje