Silicijeva dolina na sončni strani Alp?

Danes smo imeli drugo sejo Sveta za znanost in tehnologijo (SZT). Ker je bila seja javna, prisotni pa so bili tudi novinarji, lahko tudi na blogu na kratko povzamem nekaj svojih vtisov. SZT je sicer posvetovalno telo Vlade in ima nekaj malega zakonskih pristojnosti, sicer pa v glavnem svetuje.

Najprej bi rekel, da me je predsednik vlade na današnji seji navdušil. Problem takšnih teles kot je SZT je namreč, da se lahko vsebina zlahka izgubi v goli formi in leporečju. Tudi danes smo kar nekaj časa izgubili za ustanavljanje podteles, ki naj bi pripravljala izhodišča, o katerih bomo nato odločali na naslednjih sejah... Predsednik vlade pa nas je v čustvenem govoru neposredno pozval, naj čimprej predlagamo konkretne ukrepe, ki naj bi jih sprejela Vlada in Parlament. Zelo mi je bilo všeč, ko se je prijel za glavo in zmajeval, ko so nekateri postregli z lepimi besedami o raznih evropskih in podobnih "strategijah", o katerih se vsi strinjamo. Glede tega, da bi radi imeli čim boljšo znanost in čim več visokotehnoloških podjetij, verjetno res ni dilem. Bistveno vprašanje je, kako to doseči. Predsednika vlade je zanimalo, kaj konkretno predlagamo člani SZT kot reprezentativni predstavniki znanstvene sfere, naj Vlada ukrene glede boljših razmer za razvoj znanosti in inovativnosti. Odgovore želi čimprej! Pravi, da je prav letos ključno leto, da nekaj storimo. Zvenel je zelo prepričljivo in izžareval je navdušenje, zato se mi zdi, da je treba to njegovo pobudo podpreti in mu čimprej dostaviti pobude, ki imajo podporo v raziskovalni sferi.

Predsednik SZT Marko Jaklič je nato predstavil zelo zanimiv predlog razvojnega projekta Slovenija 2.0, ki ga je pripravil skupaj z Andrejem Nabergojem, s katerim smo pred mnogimi leti skupaj izdajali revijo Kolaps, zdaj pa je podjetnik v Silicijevi dolini v ZDA. Njuna ideja je, da bi Slovenija postala nekakšna "Silicijeva dolina na sončni strani Alp" oziroma regionalen center za "novo ekonomijo", kjer bi lahko prodorni ljudje z vizionarskimi idejami ustanavljali nova visokotehnološka podjetja. Vse seveda s podporo skladov tveganega kapitala, ki bi tu investirali v konkretne visokotehnološke podjetniške ideje, med katerimi bi jih vsaj nekaj sčasoma uspelo in zaživelo kot uspešna podjetja. Pri pobudi gre za aplikacijo sicer že preizkušenega mehanizma, s katerim so nastala mnoga danes vodilna svetovna podjetja denimo s področja biotehnologije in interneta. Menda bi pri realizaciji projekta z veseljem sodelovali tudi "guruji" nove ekonomije, ki so podobne projekte vodili že drugje po svetu. Natančnejša predstavitev pobude in drugo gradivo s sej SZT si lahko ogledate na spletni strani ministrstva.

Že pred nekaj tedni smo imeli tudi v okviru Kvarkadabre debato, katere povzetek so Izhodišča za vizijo razvoja znanosti v Sloveniji. Morda je zdaj pravi trenutek, da kar v okviru tega bloga, odpremo še širšo razpravo, v kateri bi vsakdo lahko predstavil svoje ideje. Skozi soočenje pogledov ter medsebojno vrednotenje idej bi se lahko izkristalizirale konkretne pobude, kaj bi bilo dobro narediti in kako. Pri raznih vizijah in strategijah, ki prihajajo od zgoraj, je zmeraj problem, da takšni dokumenti nikogar ne motivirajo. Če pa bi se pobude izoblikovale med samimi raziskovalci, bi imele že zaradi samega procesa nastajanja veliko motivacijsko moč, tako da z implementacijo ne bi bilo težav. 

Moj predlog je zato, da se zunaj tradicionalnih inštitucij odpre temeljita razprava o viziji razvoja znanosti v Sloveniji, kjer bomo raziskovalci sami s pomočjo orodij, ki nam jih danes nudi internet, izoblikovali neko skupno stališče, s katerim se bomo vsi na koncu identificirali. Za takšen način dela se je uveljavil izraz Crowdsourcing, in verjetno je prav ustvarjanje nove vizije razvoja znanosti v Sloveniji (v birokratskem jeziku se temu reče NRRP) najbolj primerna tema za preizkus novega Web 2.0 načina usklajevanja idej in formulacije skupnega interesa.

Tule je povezava na GoogleDoc dokument z zbranimi nekaj idejami, ki ga lahko dopolnjujete.

Kaj menite?

Oznake: