Nedavni intervju s prorektorjem Univerze v Ljubljani za spletno stran Tromba je lahko iztočnica za pogovor o trditvi, ki jo vsaj na Fakulteti za matematiko in fiziko že vrsto let neprestano ponavljajo: dober univerzitetni učitelj je lahko le tisti, ki je hkrati tudi dober raziskovalec.
Poučevanje na univerzi je vedno tesno povezano z raziskovalnim delom. Le tako lahko pedagog prenaša novo zanje na nove generacije in hkrati ustvarja privlačnost iskanja novega znanja, omogoča vpogled v način in metode raziskovanja, povezovanja s sorodnimi disciplinami in utrjuje pomen znanja in znanosti v globalnem obsegu. Če tega ni, pedagoško delo stagnira, ostaja ujeto v ozke lokalne okvire in mladim ne odpira horizonta. (Prof. dr. Martin Čopič, FMF, UL: Ni dobrega profesorja brez raziskovalnega dela | Tromba)
Poskušal sem poiskati kako raziskavo, ki bi podpirala trditev, da "ni dobrega profesorja brez raziskovalnega dela," a sem nasprotno našel tole meta-analizo 58 različnih študij, ki ugotavlja, da je korelacija med sposobnostjo raziskovanja in učenja enaka nič: