Spoštovani prof. dr. Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani,
Spoštovani gospod Dolenc,
Vesel sem vašega zanimanja in skrbi za postopke kadrovanja na Univerzi v Ljubljani. Odgovore na vaša vprašanja pa navajam kar pod vašimi vprašanji spodaj.
z velikim zanimanjem sem prebral intervju z vami v Sobotni prilogi Dela, v katerem med drugim pravite, da na Univerzi nove učitelje zaposlujete na osnovi odprtih mednarodnih razpisov. Ker sem lahko nedavno od blizu izkusil, kako tak "odprt mednarodni razpis" poteka, bi vas lepo prosil, če se lahko javno opredelite, ali je postopek, kot ga izvajajo fakultete, dejansko v skladu z načeli, ki jih zagovarja Univerza v Ljubljani.
Nova navodila za zaposlovanje smo sprejeli pred letom dni in jih postopoma uveljavljamo. Zato je verjetno, da v posameznih primerih še prihaja do odstopanj. Poleg dekanov, ki posredujejo predloge za zaposlitev se tem predlogom osebno posvečam in zahtevam dodatne utemeljitve oziroma dokumentacijo, če jo ne predložijo. Preverjam tudi vse primere, pri katerih prihaja do opozoril po kakršni koli poti že.
Prva težava je, da mora imeti kandidat že ob prijavi na razpis tudi habilitacijo oziroma predavateljsko licenco. Menite, da lahko tak razpis še imenujemo odprt in mednaroden, če vnaprej potrebuješ naziv visokošolskega učitelja?
UL je prav v izogib temu, da bi moral kandidat imeti vnaprejšnjo habilitacijo vpeljala institut gostujočega visokošolskega učitelja oziroma raziskovalca, kjer se vnaprejšnja habilitacija ne zahteva. V tem statusu lahko posameznik ostane do dve leti in si v tem času pridobi habilitacijo na UL. Pripravljamo dodatna navodila članicam, kjer vnaprejšnjo habilitacijo še zahtevajo.
Vendar tudi v primeru, če prijavitelj ima habilitacijo in izpolnjuje formalne pogoje razpisa, v resnici nima dosti možnosti, da bo izbran. O izboru namreč ne odloča celotni učiteljski zbor neke fakultete ali oddelka, če gre za veliko fakulteto, kot je to običaj pri univerzah z dolgo tradicijo, ampak se v ta namen imenuje domnevno neodvisna tričlanska komisija.
Po našem vedenju se redko uporablja odločanje celotnega zbora, ko gre za zaposlovanje novih ključnih delavcev. Komisija, ki pregleda vloge, pripravi predlog za izbiro najboljšega kandidata. Predlog lahko dekan spremeni preden ga pošlje rektorju in tudi rektor ga lahko potrdi ali ne. Od dekanov zahtevam, da se v primeru več prijavljenih kandidatov predloži tudi reference dveh neizbranih kandidatov, ki sta v tem pogledu najbliže izbranemu. V komisiji obvezno sodeluje tudi en član, ki ni zaposlen na fakulteti. Soglašam, da bi morala biti komisija strokovna in praviloma so v njej strokovnjaki s področja, morala pa bi biti še bolj odmaknjena od neposrednega okolja fakultete, za kar si osebno prizadevam.
Menite, da je takšna "neodvisna" komisija, v kateri so denimo mentorica za diplomo in doktorat ter bližnja sodelavka enega od kandidatov, ob njej pa še dva njena bližnja znanca, zmožna izbrati koga drugega, kot zgolj enega kandidata? Ste mnenja, da bi se morala do oblikovanja takšnih “neodvisnih komisij" opredeliti Komisija za preprečevanje korupcije?
Če bi me opozorili na tak primer, bi gotovo posredoval. Na univerzi ne potrebujemo komisije za preprečevanje korupcije, ker imamo svojo komisijo za etična vprašanja in druge organe upravljanja univerze. V pripravi je tudi pravilnih o izogibanju nasprotja interesov.
Se vam zdi normalno, da se nihče iz fakultete s kandidati sploh ne sestane, ampak komisija odločitev sprejme zgolj na osnovi življenjepisa in bibliografije?
Načini kadrovanja so različni. Pogovor s kandidati je možna, ne pa nujna metoda izbirnega postopka. Če je na primer že iz referenc kandidatov razvidno, da nekdo izrazito odstopa, potem z drugimi kandidati pogovor ni nujen.
Je v skladu z navodili Univerze, da neizbrani kandidati nimajo možnosti pritožbe? Ali za Univerzo ne velja Zakon o javnih uslužbencih v členih, ki natančno opredeljujejo, kako mora potekati postopek izbora kandidatov in kandidatk, ki kandidirajo za delovno mesto na javni inštituciji? Je res, da lahko Univerza za učiteljsko mesto izbere kogarkoli, ki izpolnjuje pogoje razpisa, pri čemer ni vezana na kriterij strokovnosti?
Univerza ne izbere za učiteljsko mesto kogarkoli, temveč po njegovih referencah: znanstvenih objavah, izkušnjah in dosežkih pri pridobivanju in vodenju raziskovalnih projektov ter organizacijskih enot in skupin učiteljev in raziskovalcev, delu s študenti kot učitelj in mentor itd. To univerza skladno s svojo avtonomijo in predpisi tudi izvede, za kar je pooblaščena z zakonom. Neizbrani kandidati lahko sprožijo sodni spor.
Je po vašem mnenju primerno, da se na pomembna profesorska mesta na Univerzi, ki so matična za neko širše področje, v trajno zaposlitev imenuje ljudi z zelo malo izkušnjami komaj nekaj let po doktoratu? Menite, da bi bilo smiselno, da se o tako pomembnih odločitvah za mnenje povpraša tudi študente?
Prednost morajo imeti vsekakor ljudje z več referencami, česar pravilom ljudje takoj po doktoratu nimajo. So pa lahko situacije, kjer se prijavi omejeno število ali le en kandidat, ki lahko ustreza vsaj minimalnim pogojem. Študenti izrazijo svoje mnenje v habilitacijskem postopku in to se upošteva z vso resnostjo. V veliko primerih kandidati zaradi tega niso bili izvoljeni v višji naziv. Ni pa primerno, da bi sodelovali v postopku zaposlovanja.
Se vam zdi, da je ustrezen kriterij za izbor visokošolskega učitelja hitrost objavljanja člankov, ne glede na to, kakšna je njihova vsebina in kvaliteta? Zakaj ne bi izbora v takem primeru opravil kar računalnik?
Kakovosti je treba dajati prednost pred količino. Ta se kaže zlasti v kakovosti publikacij, kjer se dela objavljajo. Tovrstno presojo zahtevamo tako od komisij za izbor kandidatov kot od habilitascijskih komisij.
Menim, da je razjasnitev zastavljenih vprašanj v javnem interesu, saj je ena od temeljnih nalog univerze prav skrb za hierarhijo strokovnih kompetenc ljudi v posameznih vedah. Avtonomija univerze pomeni, da je univerza povsem neodvisna od kakršnih koli vplivov, ko presoja po kriteriju strokovnosti. Če Univerza ne izvršuje več tega družbenega poslanstva, za kar dobiva tudi javni denar, potem mora družba intervenirati.
Vsi doslej sprejeti ukrepi na tem področju v času mojega mandata gredo v smeri kot jo zagovarjate in z njo tudi osebno soglašam. Pripravljamo še dodatne. Prav gotovo pa je ena najtežjih nalog pri vodenju institucije spreminjanje globoko zakoreninjenih vzorcev mišljenja in vedenja.
V pričakovanju odgovorov Vas prav lepo pozdravljam,
Sašo Dolenc
Lepo vas pozdravljam,
Prof. dr. Ivan Svetlik
Rektor UL
Več informacij: Kvarkadabra blog: Farsa imenovana "odprti mednarodni razpis"