Dve novi knjigi raziskovalcev z Inštituta za kriminologijo:
Dragan Petrovec v knjigi Nasilje pod masko nazorno predstavi najrazličnejše oblike skritega nasilja v vsakdanjem svetu. Knjiga je zanimiva tudi zato, ker avtor v njej podrobno analizira dogodke iz naših krajev. Veliko izvemo denimo o mučenju študentov medicine v Oražnovem domu, o prisilnem zdravljenju homoseksualnosti pri naših bližnjih sosedih, o grozljivih dogajanjih na fantovščinah in še o marsičem drugem. Avtorja pri tem zanima predvsem, zakaj določene oblike hudega nasilja družba tolerira. Pogosto se namreč dogodi, da tudi ko izvemo za nasilje, nič ne postorimo, da bi ga preprečili vsaj v bodoče.
Za nasilje prepogosto uporabljamo najrazličnejša opravičila in odpuščajoče razlage. Malo tepeža otrokom še nikoli ni škodilo; športnik mora pokazati odločnega duha (in telo); kot vojaki smo opravljali najvišjo čast in dolžnost – branili smo domovino, tega pa ne moreš s prizanašanjem nasprotniku oziroma sovražniku; kot politiki smo se odločili za to, kar je v največjo korist ljudstva, ki nas je demokratično izvolilo – odstranili smo tiste, ki so nam in nam bi še lahko škodovali.
Vse povedano in še marsikaj zraven so maske, ki nam, ko si jih nadenemo, domnevno upravičujejo nasilno vedenje. Te maske so postale na žalost splošno priznane in sprejete. Kdor bi jih igralcem poskušal sneti in pokazati njihov pravi obraz, tvega marsikaj. Najprej zanikanje, potem kritika, blatenje, nazadnje obsodba in izključitev. Tako povedo nekateri, ki so tvegali.
V knjigi Možgani na zatožni klopi - Nevroznanost, kazensko pravo in kriminologija več avtorjev analizira vpliv napredka znanosti s področja raziskovanja možganov na pravo in kriminologijo:
Kako na sodišču obravnavati človeka, ki naj bi spolno zlorabil otroka zaradi vpliva agresivnega možganskega tumorja? Kako delujejo sodnikovi možgani, ko se odloča, kakšno kazen bo izrekel obdolžencu? Kako obravnavati mladoletnike, če nam nevroznanost dokazuje, da se njihovi možgani razvijajo počasneje? Ali bomo v prihodnosti lahko raziskali vsak zločin s pogledom v človeške možgane? Ali je naša svobodna volja le iluzija, za katero se skriva dobro naoljen nevrološki mehanizem?