Ali je črni trg z diplomskimi in magistrskimi nalogami povezan z visokimi avtorskimi honorarji na univerzi?

V včerajšnjem prispevku na POP TV v oddaji Epilog sta dve osebi spregovorili, kako donosen posel je pisanje seminarjev, diplom, magisterijev in celo doktorata. Več kot 150 del je napisala gimnazijska maturantka v nekaj letih. S tem delom je sicer prenehala, a povpraševanje po njem ne upada. Moški v finančni stiski poleg pisanja različnih nalog trenutno opravlja tudi vse tekoče študijske obveznosti za 3 stranke. Naloge sodijo večinoma na področje družboslovnih ved, a tudi naravoslovje in tehnika sta bila omenjena. Največ posla pa le prinese izredni študij – torej »tržni denar« fakultete, ki je bil nedavno označen kot legitimen zajeten vir tudi za izplačila visokih honorarjev tako zaposlenih profesorjev.

Na Univerzi v Ljubljani sicer še vedno vztrajajo, da tržna sredstva ne morejo in ne smejo biti predmet javne objave in nadzora. Nasprotnega mnenja je predsednica Finskega svetovalnega odbora za integriteto v raziskovanju in zaslužna kanclerka z Univerze Tampere prof. dr. Krista Varantola, ki se s takšno argumentacijo ne strinja: »To je samo dodaten vir financiranja, poraba mora biti enako pregledna.« ... »Če so profesorji prejemali plačila prek univerze, to pomeni, da je izvor teh sredstev prikrit, to pa hitro sproži sume o korupciji. Tudi če je ni bilo.« Ob tem se sprašuje ali je bilo pedagoško delo tudi kvalitetno opravljeno. (Dnevnik; 1. april 2015)

Ponarejanje listin je kaznivo dejanje, poleg naročnika (študenta) je sokriv tudi pisec. Kaj pa mentor, institucija, sistem? Rektor Univerze v Novi gorici prof. Danilo Zavrtanik je kot edini izmed rektorjev izpostavil tudi krivdo mentorja, ki svojega dela ni opravil tako kot se od njega pričakuje. Zakaj kontrola kakovosti na univerzah in njenih članicah ni zaznala črnega trga, slabega izpolnjevanja pedagoških obveznosti zaposlenih in temu primerno reagirala? Ali lahko računamo na učinkovito notranjo revizijo univerz z isto ekipo, ki takih goljufij ni zaznala oziroma si je pred njimi zatiskala oči in videla le »pravilno« pridobljena sredstva na trgu?Kako rešiti ugled slovenskih univerz in kako ločiti zrnje od plev?