Podatki o financiranju znanosti v zadnjih letih so alarmantni!

Napoved novih rezov v proračunska sredstva za znanost je raziskovalce na univerzah in inštitutih potisnila na rob. »Izgubili smo že pet let, v katerih se je proračun za znanost skrčil do skrajnih meja. Če bomo izgubili še nekaj let, se ne bomo več pobrali,« pravi profesor Dragan Mihailović, raziskovalec in predstavnik znanstvenega sveta Instituta Jožefa Stefana (IJS), in dodaja: »Pobrala se ne bo niti država.« Mihailović opozarja, da je znanstveno raziskovanje tisto, ki družbi zagotavlja napredek in omogoča ustvarjanje dodane vrednosti. Brez dodane vrednost, pravi, ne bo mogoče financirati naraščajočih potreb po denarju za pokojnine ali zdravstvene storitve. Četudi bi moralo biti oboje povezano, se je proračun za znanost po letu 2010 skrčil za 35 odstotkov, proračun za zdravstvene storitve in pokojnine pa le za deset oziroma pet odstotkov. »Ta situacija dolgoročno ni vzdržna,« pravi Mihailović. »Mladi znanstveniki že zdaj odhajajo v tujino. Zelo resno me skrbi, da bo država zaradi takšne politike, če se bo nadaljevala še nekaj let, več desetletij ostala nerazvita.« ...

»Podatki o financiranju znanosti v zadnjih nekaj letih so res alarmantni,« pravi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, profesor Peter Maček. »Vendar ministrstvo za finance vztraja pri doseganju javnofinančnega primanjkljaja v višini 2,8 odstotka BDP. Žal so pri tem predvideni ukrepi taki, da precej posežejo v znanost, zlasti so pod pritiskom materialni stroški.« ...

Tudi na Agenciji za znanstvenoraziskovalno dejavnost ARRS, ki iz leta v leto razdeli manj denarja, bijejo plat zvona. »V vsem času trajanja vladne proračunske razprave tesno sodelujemo s pristojnim ministrstvom. Posredovali smo mu vrsto podatkov, ki kažejo močan padec sredstev med letoma 2009 in 2014, še izrazitejši pa so proračunski rezi po letu 2012,« pravi direktor agencije, profesor József Györkös. »Tako želimo ministrstvo v pogajanjih okrepiti z argumenti. Zadnje analize kažejo, da je situacija izjemno resna, saj je slovenska znanost na skrajnem robu. Zmanjševanja sredstev bi lahko že resno načela kakovost znanstvenega raziskovanja.« Po podatkih ARRS je v obdobju med letoma 2009 in 2014 znanost izgubila 44 milijonov evrov, kar je 23,6-odstotni padec. S tem je v povprečju hitreje kot vsak drugi dan delo izgubil po en raziskovalec. (Vir: Slovensko znanost počasi, a zanesljivo pobira | Dnevnik)