Pišem iz prizadetosti ...

Prejeli smo pismo s prošnjo, da ga objavimo na blogu:
Pojasnilo: Besedilo je nastalo zaradi pretresenosti nad dogodkom, še bolj pa zaradi pretresenosti nad odsotnostjo in neodzivi tistih, ki se takrat, ko gre za lastno publiciteto v vrsti gnetejo za rezanje traku ob odprtjih in dosežkih, za katere niso zaslužni. Dr. Janka Jamnika nisem poznala, prav tako lahko njegovo delo ocenjujem zgolj laično. A zaupam ocenam in rezultatom: bil je izjemen znanstvenik in dober direktor, kakršnih ni ravno v izobilju. Pravijo, da je bil pošten. Eden redkih direktorjev, ki si je upal prevetriti inštitut v prid mladim perspektivnim znanstvenikom.

Pišem iz prizadetosti nad predstavniki države, ki komentirajo obskurne in vsakdanje dogodke ter hodijo po vaških veselicah. Ob proslavah, obletnicah in promocijah imajo polna usta dosežkov slovenske znanosti (in športa), ker je, žal, to še edino, kar je "outstanding" v tej državi. Ko se sredi Ljubljane zgodi eksekucija človeka, ki je za slovensko znanost in to državo nekaj naredil, se ne zgodi nič: naši predsedniki ne utegnejo izraziti ogorčenja in obsodbe dogodka; ob smrti ne zmorejo povzdigniti glasu in reči, da je to velika izguba za državo, za družbo, za znanost. Da je nesprejemljivo. Da jih skrbi, da je to mogoče. Naglas.

Čakam že 10 dni, vsak dan pogoglam, upam na bežno omembo, izjavo v kontekstu rednih tiskovk, sledim zapisom na twitterju. Zaman.

Nihče se ni poslovil. Paradoksalno: poslovil se je pokojni dr. Jamnik; od elite zbrane v Cankarjevem domu in od nas. V posnetem nastopu na proslavi ob dnevu enotnosti in samostojnosti. Nihče ni opazil.

V tej državi smo se navadili, da od politikov ne pričakujemo nič koristnega ali dobrega niti nič moralnega, zdaj pa od njih ni niti osnovne spoštljivosti do tistih, ki so tej družbi prispevali krepko več od sejanja obljub.

Spoštovanje, sočutno razumevanje, politična kultura. Lalala. Utihnite za 5 minut in se zazrite v ogledalo.

P. S.:
V premislek retorično vprašanje: predstavljajte si odzive in medijsko pokritost, če bi se to zgodilo prosulemu politiku ali skorumpiranemu menedžerju.

Polona Mrvar