Visokošolski sindikat Slovenije je med političnimi strankami izvedel predvolilno anketo o načrtih za urejanje področja visokega šolstva in znanosti. Odzive strank so skupaj z analizo objavili na svoji spletni strani: Volitve 2014 - odgovori političnih strank - Sindikat VSS. Tule je povzetek odgovorov:
Ugotavljamo, da so prejeti odgovori povedni, čeprav so kratki. Iz njih je mogoče razbrati dve glavni dimenziji: stopnjo sektorske kompetentnost in stopnjo neoliberalne usmerjenost posameznih političnih strank.
1.) Stranke so različno kompetentne. Nekatere dobro poznajo posebnost in posebne težave VŠ ter so zmožne razviti profilirana stališča, druge ga poznajo v grobem, nekatere pa o tem področju ne vedo dosti, zato so na konkretna vprašanja odgovorile klišejsko (npr. Pirati, DL, tudi PS). Med drugim ugotavljamo, da večina strank ne razume problema sistemskega financiranja raziskovanja kot ene od temeljnih dejavnost univerze. Ker je VŠ po našem mnenju eno od strateških področij, ki je pomembno za razvoj in za kakovost življenja, področna nekompetentnost pomeni, da nekatere stranke niso usposobljene za sodelovanje v vladi in za aktivno sooblikovanje te in še katere druge sektorske politike.
Tudi molk nekaterih večjih strank, ki jim predvolilne ankete napovedujejo vstop v državni zbor (NSi, Desus, SD, ki celo vodi VŠ resor v odhajajoči vladi), si razlagamo kot posledico bodisi brezbrižnost do področja VŠ, bodisi težav s sodelovanjem s panožnimi sindikat, ki so jih izkazale že, ko so bile v vladi.
2.) Če so imele pred desetimi let in več glavne politične stranke v Sloveniji podobne ekonomskosocialne programe, so danes vse bolj vidne razlike med tistimi, ki se zavzemajo za neoliberalne recepte (krčenje javne porabe, finančna in lastniška privatizacija, komercializacija javnih storitev), in tistimi, ki so naklonjene večjemu obsegu javnih storitev. V prvo skupino izrazito spadajo SLS, DL in SDS; v drugo ZL, Solidarnost in Verjamem, delno pa tudi SMC in ZaAB, ki se sicer spogledujeta tudi z nekaterimi neoliberalnimi potezami, kot sta izstop VŠ iz sistema plač javnih uslužbencev in prepuščanje raziskovalne dejavnost univerz trgu.
Med prejetimi odgovori so merodajni zlasti tisti, v katerih se stranke opredeljujejo do problema javnofinančne podhranjenost VŠ. Nekatere lahkotno predlagajo kompenzacijo v obliki večjega sodelovanja z naročniki iz gospodarstva, in to ne da bi upoštevale njegovo finančno in razvojno kondicijo. Pri tem izhodiščnega problema bodisi ne razumejo, bodisi so se pripravljene odpovedat pomenu javne službe na področju VŠ. Javno VŠ obravnavajo bolj kot računovodski problem, kakor pa kot storitev za državljane in kot razvojno zagato. Podobno simptomatični so tudi odgovori na vprašanje, kako olajšati zaposlovanje mladih izobražencev.
3.) Poleg navedenih izpostavljamo še tale stališča strank.
– SMC, ZaAB, Verjamem, PS, Solidarnost in ZL obljubljajo, da bodo v nekaj leth dvignile obseg javnega financiranja VŠ na povprečje OECD (2 % BDP), DL, SLS in SDS pa ne.
– SLS in SDS menita, da je položaj zaposlenih v VŠ relativno dober, ZaAB in PS, da je primerljiv s sorodnimi sektorji, ostale stranke pa priznavajo relativno slabe razmere, še zlasti za prekarne delavce v VŠ.
– Skoraj vse stranke (razen SMC, ki pa se ji sodeč po predvolilnih anketah obeta vodenje vlade) zavračajo izstop VŠ iz sistema plač javnih uslužbencev. Takšen izstop bi močno pospešil prekarizacijo v VŠ in še povečal odvisnost zaposlenih od tržnih prihodkov.
– Vse stranke so proti širitvi šolnin na redne študente in proti takšni ureditvi, ki jo je prinašal pomladni predlog novega Zakona o visokem šolstvu. Ob tem izstopata SLS in DL, ki eno glavnih nalog na področju VŠ vidita v discipliniranju fiktivnih študentov in predlagata ukrepe (vavčerji), s katerimi naj bi sankcionirali neuspešen ali napačen študij. Naj dodamo, da bi vavčerji po našem prepričanju porušili sistem stabilnega financiranja akreditiranih študijskih programov in logiko organiziranost VŠ kot javne službe.
– ZL se zavzema za vsebinsko nepogojen brezplačni izredni in doktorski študij, SMC, Solidarnost in Verjamem pa se nagibajo k tej možnost vsaj za najboljše študente.
– Le manjšina strank (ZL, SMC, Solidarnost) se je pripravljena aktivno zavzeti za demokratizacijo oz. razširitev volilne pravice na nepedagoške delavce v VŠ. Ostale se izogibajo tej temi s sklicevanjem na avtonomijo univerze in jo prepuščajo organom, v katerih pa nepedagoški delavci sedaj nimajo svojih predstavnikov. Neetabliranim deležnikom bi prisluhnili, če bi to dovolili etablirani.
– Večina strank meni, da so koncesije zasebnim VŠ zavodom smiselne le, če se s tem pokrije potrebo, ki je javni zavodi ne morejo. Drugačno stališče imajo SDS, SLS in DL, ki se zavzemajo za prosto konkurenco ali izrecno branijo interese zasebnih koncesionarjev.
Analizo, ki je nastala na podlagi ankete, skupaj z odgovori strank prepuščamo v uporabo univerzitetni skupnost, širši javnost in medijem.
za Visokošolski sindikat Slovenije
Marko Marinčič, predsednik, Marija Javornik Krečič, predsednica sindikata Univerze v Mariboru, Gorazd Kovačič, predsednik Sindikata Univerze v Ljubljani, Elizabeta Zirnstein, predsednica Sindikata Univerze na Primorskem htp://www.sindikat-vss.si/