Dekan ji je v mediaciji še predlagal, da umakne vlogo za naziv izredne profesorice in zaprosi za ponovno izvolitev v naziv docentke. V tem primeru naj ji študentski svet poda pozitivno mnenje, ob tem, da se »vzpostavi dialog med študenti in docentko, dogovori pravila igre ter spremlja delo docentke«. Docentka lahko kadarkoli zaprosi za izvolitev v naziv izredne profesorice in »študentski svet bo v primeru korektnega sodelovanja s študenti podal pozitivno mnenje«. S predlogi so se študenti strinjali, ona ne.Študentsko mnenje na podlagi ustnega izročila.
Jasnih pravil ni, merila za volitve v nazive določajo le, da študenti napišejo mnenje »na temelju anket in neformalnih informacij, ki jih pridobijo od študentov«. Hkrati pa je, presenetljivo, dovoljeno, da oblikujejo mnenje mimo anket, ki pa ga morajo »izčrpno obrazložiti in utemeljiti«. Bolj natančen ni niti pravilnik o študentskih anketah.Gre za sistemski problem.
To je le en primer mešetarjenja pri profesorskih nazivih. Dokazuje pa, pravi predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič, da »postopek pridobivanja študentskih mnenj ni transparenten in omogoča zlorabe v obe smeri: bodisi fakulteta izigra negativno študentsko mnenje ali pa se študentsko mnenje uporabi za obračun z nezaželenim posameznikom. Na večini fakultet poznamo primere obojega«. Takšne »kravje kupčije so mi še kako znane«, nam je povedal profesor ene od ljubljanskih fakultet. Prav tako nam je nekdanja študentska funkcionarka priznala, da je dobila klice, ki so se začeli z »uredi« ali »poskrbi«. Gre za sistem, za katerega vsi vedo, da je pomanjkljiv, nihče pa, vsaj po naših informacijah, nima resnega predloga za spremembo. Spornih točk je več. Izpopolniti je treba pravila o podajanju mnenj študentskih svetov, ki morajo postati verodostojna in slišana. Prav tako bi morali določiti aktivnosti po negativnem mnenju, pri katerih bi sodelovali vsi vpleteni, njihov namen pa ne bi bil kaznovanje, temveč izboljšanje dela profesorjev.
Oznake: študentsko mnenje, UL