Kot so dejali v njenem kabinetu, »pričakuje, da bo minister Pikalo predlagal kompetentne ljudi«. Po naših informacijah je premierka ocenila, da je bil kriterij za izbor predvsem pripadnost Pikalovemu krogu, kar naj bi bil tudi sicer prevladujoč način kadrovanja ministra za izobraževanje, znanost in šport.
Ob tem so poznavalci okoliščin celo poudarjali, da naj bi v ozadju omenjenega predloga v resnici stal dosedanji predsednik UO ARRS Rado Bohinc oziroma naj bi bil med njim in direktorjem agencije dosežen dogovor o medsebojni pomoči. Ta naj bi Demšarju pomagal k še eni (hitri) izvolitvi za direktorja ARRS.
Na znanstvenem blogu Kvarkadabre je raziskovalec Jernej Zupanc ob tem objavil analizo, ki je pokazala, da je med tistimi, ki so prišli v drugi krog, »več kot polovica, 57% odstotkov«, ki so napredovali zaradi pravila, ne pa kakovosti vsebine prijave.« Ob takšno ureditev se je že leta 2011 obregnila Evropska znanstvena fundacija (ESF), ki je v oceni slovenskega sistema zapisala, da »takšen pristop, ki daje prednost že uveljavljenim področjem in znanstvenim skupinam, lahko zaustavi prepuščanje novih znanstvenih idej, inovativnih pristopov in perspektiv«.
Oznake: ARRS, projekti, znanstvena politika