V skladu z Einsteinovo enačbo E > mc2 bo tako mogoče iz razmeroma majhne količine (poceni) goriva pridobiti velike količine energije.
Je torej gorivo za fuzijsko elektrarno res mogoče pridobivati iz vode?Da, devterij se nahaja v vodi. V tisoč litrih ga je triintrideset gramov. S tolikšno količino bi lahko eno uro poganjali elektrarno, ki bi proizvedla toliko moči kot jedrska elektrarna v Krškem. S kubičnim metrom vode bi torej lahko za eno uro pokrili tretjino slovenskih potreb po energiji. Potem potrebujemo zgolj še tritij. Tega v naravi ni, ampak ga pridobivamo iz litija, kovine, ki jo najdemo v zemlji. Petdeset gramov ga je v dveh tonah in pol oziroma v slabem kubičnem metru zemlje. Enaka količina litija je tudi v dvesto sedemdesetih kubičnih metrih morske vode. Če litij obstreljujemo z nevtroni, ki sicer nastajajo kot stranski produkt v fuzijski reakciji, dobimo helij in tritij. Tako je krog reakcij sklenjen in elektrarna lahko sama sebi proizvaja gorivo.
Omenili ste primerjavo s klasično, fisijsko jedrsko elektrarno. Je res, da bo fuzijska elektrarna varnejša?Dobra lastnost fuzijske elektrarne je, da gorivo dovajamo po kapljicah, v trenutku, ko se zgodi kaj nepredvidljivega, pa je dovolj zapreti »pipico« in reakcija se nemudoma ustavi. Zlivanje jeder je namreč zelo težko doseči in če gre karkoli narobe, ni niti teoretične možnosti za to, da bi reakcija ušla izpod nadzora. Količina goriva, shranjenega v skladišču fuzijske elektrarne, je obenem tako majhna, da ga je mogoče spraviti v en zaboj. Zato tudi ob nesreči ni treba evakuirati okoliških prebivalcev. Pri jedrski elektrarni, kakršna je denimo v Krškem, pa gorivo vsakih osemnajst mesecev pripeljejo z dvema tovornjakoma in v reaktor vstavijo vsega hkrati.
Oznake: ITER, J.Z., jedrska energija