»Prijavil sem se na nekaj univerz in potem se mi je zgodil Stanford. Če se raziskovalcu zgodi Stanford ... To je tako, kot če igraš nogomet in te Real Madrid vpraša, ali bi igral zanje. Če si pravi fuzbalist, ne moreš zavrniti – tudi če je tvoje srce zeleno in bije za Olimpijo.«
...Zelo pomemben dejavnik je zagotovo načelo zvez in poznanstev, ki je v Sloveniji še vedno najpomembnejši kadrovski postopek. Vzemimo, da vodite raziskovalni laboratorij in izbirate med dvema kandidatoma. Prvi ima vrhunske raziskovalne dosežke, drugi je bratranec državnega sekretarja na ministrstvu, ki odloča o vašem financiranju. Koga je bolje imeti v laboratoriju?
...Za Slovenijo bi res lahko rekli, da jo na vseh ravneh vodijo nekakšni vršilci dolžnosti, ki skrbijo za stabilnost sistema, nimajo pa realnih pooblastil in osebne odgovornosti za odločitve. Si predstavljate, da v tak togi mikrokozmos vstopi drugačen vodja, ki bi bil morda celo tujec? Vse bi se zamajalo!
...Načelo osebne odgovornosti je v ZDA izjemno pomembno in se je razširilo tudi v večino drugih raziskovalnih okolij. Eden izmed sogovornikov mi je povedal, da sta z direktorjem univerze v ZDA na polovici lista papirja zapisala vse, kar pričakujeta drug od drugega v prihodnjih petih letih, kolikor je trajal raziskovalni projekt. Moj sogovornik raziskovalec je sam odločal, kako bo razporejal denar in kako bo sestavil raziskovalno ekipo. Občasno je poročal o poteku raziskav, podrobnih poročil pa fakulteta ni zahtevala, saj jo je zanimal predvsem končni rezultat. Če je raziskovalec dosegel ali celo presegel cilje projekta, mu bodo zaupali še pomembnejše naloge. Če ciljev ni dosegel, bo zelo težko še kdaj dobil podobno ponudbo in kjer koli na svetu vodil večji raziskovalni projekt. Nadzor nad raziskovalci je zato minimalen, saj je zavest o odgovornosti za lastno kariero močnejša od vsake formalne varovalke. Te svobode so se vsi moji sogovorniki najprej nalezli, zato jih je v Sloveniji izjemno motila pretirana birokracija.
..Zelo prijetno me je presenetila pripravljenost sogovornikov, da bi pomagali pri preboju Slovenije, če bi jim ponudili možnost. To še zlasti velja za tiste, ki so se poklicno uresničili, so materialno preskrbljeni in zdaj želijo svoje znanje posredovati mlajšim. Ti ljudje so ugledni, odlično povezani z mednarodno znanstveno skupnostjo, poznajo pravila igre in bi bili zagotovo dragoceni svetovalci, če bi jim hotel kdo prisluhniti. Kitajska, denimo, je objavila ambiciozen načrt, da hoče do leta 2020 prepričati 80.000 svojih izseljenih znanstvenikov, naj se vrnejo domov. Če bi imeli mi načrt za samo pet takih strokovnjakov, bi bil to za Slovenijo velik korak.
Oznake: beg možganov, J.Z.