torek, 29. maj 2012

O obljubljenih deželah

Malo zapoznelo, a dobrodošli, da si preberete mojo kolumno iz prejšnjega tedna z razmišljanjem o tem, zakaj Slovenija ni obljubljena dežela.

Če ste si jo slučajno že prebrali, si jo vendarle oglejte še enkrat - ob prvotni postavitvi v spletno obliko so namreč po nesreči izpadli zadnji trije odstavki, kar sem sam opazil šele danes.

ponedeljek, 28. maj 2012

Kako se zadolžujemo

Le Monde objavlja op-ed komentar ekonomista Yanisa Varoufakisa z naslovom "Prihodnja grška vlada mora zavrniti pogoje sporazuma o 'reševanju'" [v angleščini]. Varoufakis je sicer velik zagovornik uvedbe evropskih obveznic, torej teme, ki trenutno deli evropske politike - zdi se, da se naša vlada trenutno bolj nagiba k "nemškemu" taboru nasprotnikov.

Eden izmed razlogov, zakaj Varoufakis že dlje časa konsistentno zagovarja evroobveznice,  je sedanji sistem zagotavljanja sredstev tistim evropskim državam, ki do denarja težko (ali predrago) pridejo na odprtem mednarodnem trgu.  Tu je seveda na prvem mestu Grčija in nato druge mediteranske države, kot bomo videli kasneje, pa se zadeva verjetno močno tiče tudi Slovenije.


Varoufakis opisuje tipičen primer: španska vlada je prisiljena z javnim denarjom močno dokapitalizirati španske banke (zgolj za predstavo, bančna skupina Bankia je prav sedaj špansko vlado zaprosila za 19 milijard evrov pomoči, poleg 4,5 milijard, ki jih je od vlade že prejela). Reševanje bank lahko obubožana država izvode le s pomočjo Evropsko centralne banke. A denarja ne dobi vlada neposredno, temveč ga ECB najprej posodi (postopek je tehnično sicer bolj kompleksen) španskim bankam po obrestni meri  1%. V naslednjem koraku si ga po bistveno višji obrestni meri - tudi do 6% - sposodi vlada, in s tem denarjem v zadnjem koraku nazaj dokapitalizira iste banke.  Ob vsem tem je celotna operacija "pomoči" pogojena z varčevalnimi ukrepi, ki jih mora izvesti vlada, in ki z ekonomsko "matematično natančnostjo", kot se izrazi Varufakis,  vodijo v slabitev gospodarstva in zmanjšanje ekonomsko aktivnosti.

Ta trenutna, iz ekonomskega vidika popolnoma zgrešena politika, ki jo vodi Evropska unija za izhod iz krize, se bo po Varoufakisu zapisala v vse prihodnje učbenike ekonomije kot primer, kako ne voditi ekonomskih politik v primeru podobnih kriz.

In Slovenija? Kako se danes zadolžujemo mi? Kje dobivamo denar za financiranje približno 6% proračunskega primanjkljaja in kje bomo dobili denar zadokapitalizacijo NLB (potrebnih bo okoli 400 milijov evrov)?

Glede zadolževanja na prostem mednarodnem finančnem trgu najbrž niti nismo v bistveno boljšem položaju kot Grčija, Italija ali Španija. Zadnje dolgoročno zadolževanje z obveznicami Slovenije se je zgodilo marca 2011. Od takrat Slovenija državnih obveznic ni več izdala. Morda ne zato, ker jih ne bi hotela, temveč zato, ker so ugotovili, da jih pod kolikor toliko razumnimi pogoji nihče ni popravljen kupiti. Marca letos je države pripravila tako imenovani "road show", torej tipanje terena, kakšno bi bilo zanimanje za naše obveznice in po kakšni ceni. Poznavalci pravijo, da zanimanja praktično ni bilo.

Kako torej rešujemo primanjkljaj v vmesnem času? Država se zadolžuje na drugačen način, z izdajo zakladnih menic - to je drugačen in bolj kratkoročen tip vrednostnega papirja. A bistveno je, kdo ga kupuje. To so sedaj v daleč največji meri slovenske banke. (Zadnja izdaja vrednosti slabih 300 mio eur je bila začetek maja.)

Kar neizogibno vodi do naslednjega vprašanja. Od kod slovenske banke, ki so, kot vemo, same precej na meji kapitalske ustreznosti po kriterijih ECB - dobijo denar? Odgovor je nedvoumen - dobijo ga od ECB, ki bankam evroobmočja posoja denar po zelo ugodni obrestni meri okoli 1% in na ta način omogoča procese, kakršno je financiranje našega primanjkljaja v času,  ko na prostem trgu kot Slovenija tega denarja najbrž ne sploh moremo (ali pa bi bil zelo zelo drag) dobiti. Tehnično je postopek spet bolj kompleksen, a bistvo procesa je takšno.

Tu se krog zaključi. Da bi se slovenske banke lahko zadolževale pri ECB, morajo biti kapitalsko ustrezne. Če jih ne bo dokapitaliziral nekdo drug, jih bo morala, kot v zgoraj citiranem primeru Španije, dokapitalizirati država. Država, ki denarja nima, si ga bo morala sposoditi pri bankah ... In krog, ki ga opisuje Varoufakis, se bo odvrtel naprej.

1. A week ago the bankrupt Greek state borrowed  4.2 billion from Europe’s bailout fund (the EFSF) and immediately passed it on to the European Central Bank (ECB) so as to redeem Greek government bonds that the ECB had previously purchased in a failed attempt to shore up their price. This new loan boosted Greece’s debt substantially but netted the ECB a profit of around  840 million (courtesy of the 20% discount at which the ECB had purchased these bonds).
2. During the same week, the fiscally stressed Spanish government was injecting large amounts of capital into Spanish banks. Simultaneously, to help finance the Spanish state, the ECB has provided large loans to Spanish banks (at 1% interest rate) which they then re-lent to their ‘saviour’, i.e. the Spanish state, at interest rates often exceeding 6%.
3. For the Greek and the Spanish governments to be ‘allowed’ to borrow the monies involved in the operations described under 1 and 2 above, the ECB and the European Commission (plus, in Greece’s case, the International Monetary Fund) demanded of them that they deflate their economies through savage spending cuts which will, with mathematical precision, reduce the national income from which loans, new and old, must be repaid.
4. Average interest rates in the Eurozone (even if we exclude the three countries that have fallen out of the markets and have received ‘bailouts’, and include Germany’s crisis-induced ultra-low rates) are at least 1.5% higher than nations with a higher average degree of indebtedness, e.g. the UK. (Yanis Varoufakis, 25.5.2012)

petek, 25. maj 2012

Znanstival

Če ste morda spregledali od četrtka do nedelje poteka v Ljubljani Znanstival v organizaciji Hiše eksperimentov. Program je na voljo tukaj.

četrtek, 24. maj 2012

CMS v stilu Leonarda da Vincija

Sergio Cittolin, veteran fizike osnovnih delcev, je zrisal skice detektorja (in kolaboracije) CMS na LHC v stilu Leonarda da Vincija. Prav zabavno!


Kako so se lotili ekonomske reforme na Švedskem

CESifo, eden vodilnih evropskih centrov za ekonomske raziskave, je objavil analizo ekonomskih reform, ki jih je izvedla Švedska v zadnjih dveh desetletjih. Naslov in povzetek študije (objavljene tukaj) sta pomenljiva in morda v pomoč slovenskim reformatorjem, zato spodaj objavljam njun (nelektoriran) prevod:

Švedska - od makroekonomske zgube do makroekonomskega uspeha

Švedska je v zadnjih dveh desetletjih izpeljala pomembne gospodarske reforme. Večina reform ni bila odgovor na trenutno akutne težave, temveč predvsem na dolgotrajne strukturne probleme. Pri obravnavanih problemih je običajno obstajal močan vtis med ekonomisti, oblikovalci politik in širše javnosti, da so reforme potrebne. Reforme v drugih državah so občasno služile kot navdih. Večina reform je temeljila na širokem političnem konsenzu. Spremembe so pogosto temeljile na močnem vložku ekonomskih raziskav.

Uspešni švedski reformatorji torej razmišljajo na dolgi rok, skrbijo za konsenz, in se močno naslanjajo na ekonomske raziskave, znotraj in izven Švedske.

Cenzurirani TED Talk

Kaj fascinira pri tem kratkem TED predavanju ni toliko njegova vsebina, ki je vsaj za nas Evropejce dokaj samoumevna, ampak dejstvo, da so ga pri Tedu sprva objavili, nato pa umaknili s spletne strani. Zdaj je na voljo na YouTubu. (Vir: The Idea TED Didn’t Consider Worth Spreading: The Rich Aren’t Really Job Creators | Open Culture)

sreda, 23. maj 2012

Animirana moč omrežij



Odlična animirana predavanja, ki jih pripravlja Royal Society of the Arts (RSA), se po daljšem premoru vračajo z novo zanimivo risanko. Andrew Park je tokrat ilustriral predavanje Manuela Lime o pomenu omrežja kot modela za razumevanje kompleksnosti sveta. Podobnih predelav v risanke so bili deležni med drugim tudi: Stephen Pinker, Slavoj Žižek, Daniel Pink, Sir Ken Robinson in Renata Salecl.

torek, 22. maj 2012

Neprofitni učbeniki

DMFA Založnistvo v Sloveniji drži cene visokošolskih učbenikov za fiziko in matematiko na sprejemljivi (nizki) ravni. V primerjavi s temi so učbeniki iz angleškega govornega področja velikokrat skrajno precenjeni. Hkrati vsakih nekaj let izdajo "novo izdajo" z minimalno spremenjeno vsebino, z namenom, da bi onemogočili trg rabljenih knjig. Fundaciji Gates in Hewlett  sta se sedaj odločili podpreti izdajanje neprofitnih učbenikov. Neprofitna skupina OpenStax College je tako tik pred izdajo dopolnjene izdaje “College Physics”, ki jo je v 90h spisal Peter Urone.

Res odlična verzija je na voljo tukaj čisto zastonj. Natisnejo jo za okoli $40/knjigo, kolikor stane tiskanje, v primerjavi z okoli $200 kot računajo običanje založbe.

Via Cosmic Variance.

sreda, 16. maj 2012

Skladi tveganega kapitala

Kako dobro poslujejo skladi tveganega kapitala (venture capital)? Tu je analiza s strani Kauffman Foundation, ki vlaga v vec kot 100 skladov VC:

Venture capital (VC) has delivered poor returns for more than a decade. VC returns haven’t  significantly  outperformed  the  public  market  since the late 1990s, and, since 1997, less cash has been returned to investors than has been invested in VC. Speculation among industry insiders is that the VC model is broken, despite occasional high-profile successes like Groupon, Zynga, LinkedIn, and Facebook in recent years.

The Kauffman Foundation investment team analyzed our twenty-year history of venture investing experience in nearly 100 VC funds with some of the most notable and exclusive  partnership  “brands”  and concluded that the Limited Partner (LP) investment model is broken1. Limited Partners—foundations, endowments, and state pension fund—invest too much capital in underperforming venture capital funds on frequently mis-aligned terms. Our research suggests that investors like us succumb time and again to narrative fallacies, a well-studied behavioral finance bias. ...

....Only twenty of 100 venture funds generated returns that beat a public-market equivalent by more than 3 percent annually, and half of those began investing prior to 1995.
... The majority of funds—sixty-two out of 100—failed to exceed returns available from the public markets, after fees and carry were paid.
...There is not consistent evidence of a J-curve in venture investing since 1997; the typical Kauffman Foundation venture fund reported peak internal rates of return (IRRs) and investment multiples early  in  a  fund’s  life (while still in the typical sixty-month investment period), followed by serial fundraising in month twenty-seven.

....The most significant misalignment occurs because LPs  don’t  pay  VCs  to  do  what  they   say they will—generate returns that exceed the public market. Instead, VCs typically are paid a 2 percent management fee on committed capital and a 20 percent profit-sharing structure  (known  as  “2  and  20”).  This  pays  VCs  more for raising bigger funds, and in many cases allows them to lock in high levels of fee-based personal income even when the general partner fails to return investor capital.

Okrogla miza o GSO na FDV

Na FDV bodo v četrtek, 24. maja 2012 ob 14.00, v senatni sobi organizirali okroglo mizo o GSO z naslovom: »(Ne)znanje in stališča prebivalcev Slovenije o GSO«. Povod so izsledki ciljnega raziskovalnega projekta »Socio-ekonomski dejavniki gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji«, kjer so izvedli javnomnenjsko raziskavo o stališčih prebivalcev Slovenije o GSO.
Raziskava je pokazala tri ključne ugotovitve:
1. večina prebivalcev Slovenije ima negativno stališče o GSO ne glede na vrsto in uporabo,
2. večina nima dobrega znanja o GSO in
3. njihovi glavni viri informacij so množični mediji.

Parlament dvomi, da je ZRC SAZU registrirana organizacija

Ko že misliš, da te ne morejo več presenetiti ...  Včeraj je parlament imenoval novih osem članov Sveta RTV  (dobesedno članov, ker so vsi moški). Pred tem je 10. maja o kandidatih odločala Mandatno volilna komisija. Tu zadeva postane zanimiva. Po poročanju današnjega Dnevnika:
preostali dve kandidatki pa je komisija izločila že pred glasovanjem. Dr. Urbančevo zato, ker k njeni kandidaturi ni bilo priloženo potrdilo, da je Raziskovalni center SAZU res registrirana organizacija. Z enakim pojasnilom je - tako kot še osem drugih kandidatov - izločila tudi Simona Pogačnika, ki ga je v svet RTV predlagal Svet invalidskih organizacij. (Dnevnik, 16.5.2012)
Imenovanje članov Sveta RTV je v Sloveniji precej umazana politična igra, namenjena kontroli nad medijem. To je žalostno. Izraba tovrstnih formalizmov - kandidatka je bila izločena še pred glasovanjem - pa je za moj občutek žalitev javnosti iz strani politike. Odpovedala se je celo videzu dobre volje, da ji kakorkoli gre  za zastopanost vseh delov civilne družbe v Svetu RTV. (Kot je razvidno iz magnetograma, sta predstavnika opozicije - Pozitivne Slovenije in SD - izločitvi nasprotovala.)


Dodatno bizarno je, da je Znanstvenoraziskovalni center SAZU pravzaprav ustanovljen z zakonom, ki ga je seveda sprejel - isti parlament, ki danes dvomi v njegov obstoj.
Tako 16. člen Zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti  ("ORGANIZACIJA SAZU") pravi "Znanstvena in umetnostna dejavnost SAZU se izvaja v okviru razredov in njihovih oddelkov ter Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (v nadaljnjem besedilu: ZRC SAZU)." 26. člen ("ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU") pa sploh v celoti govori o ZRC.

torek, 15. maj 2012

Zakaj taka oddaja pri nas ni mogoča?

Končno intervju z Žižkom, v katerem ne omeni zgodbe o Bohru in konjski podkvi ;) Med gledanjem sem se spraševal, zakaj pri nas že dolgo ne obstaja novinar(ka) oziroma oodaja, ki bi bila zmožna pogovora na takem nivoju? Jutri mi Amazon dostavi njegovo novo knjigo o Heglu in tole poslušat je bilo res fajn za ogrevanje. Eden od povzetkov: Žižek: Grčija je ena od možnih usod vseh nas - Delo.si

ponedeljek, 14. maj 2012

So vredni tega denarja?


Na The Economist sem zasledil naslednji graf, ki prikazuje razmerje med kompenzacijo direktorjev 350 najvecjih korporacij v ZDA in povprecno placo delavca.


Graf je povzet iz naslednjega clanka Economic Policy Institute, kjer najdemo med drugim naslednji podatek:
From 1978 to 2011, CEO compensation increased more than 725 percent, a rise substantially greater than stock market growth and the painfully slow 5.7 percent growth in worker compensation over the same period.

nedelja, 13. maj 2012

Podnebni skeptiki o koristi TEŠ 6

Prof. dr.  Peter Novak je priznan strokovnjak iz področja energetike in   eden najbolj izpostavljenih strokovnih zagovornikov nove termoelektrarne v Šoštanju. Prejšnji teden je na tiskovni konferenci, ki je bila medijsko zelo dobro pokrita, razvijal trditev, da je "šoštanjski blok šest  dobra novica".

Morda si Novakovo podporo TEŠ 6 lahko razlagamo tudi s tem, da profesor ni prepričan, da je človeštvo glavni vzrok globalnega segrevanja:
Po njegovem mnenju so vodna para, oblaki in prašni delci med glavnimi dejavniki, da je na Zemlji bistveno topleje. Ob tem je poudaril, da se je celotna bilanca vodne pare, ogljikovega dioksida, prašnih delcev (zaradi izbruha vulkanov) in drugih plinov v ozračju spreminjala v zadnjih milijonih let v velikem obsegu. "Zaradi tega se je spreminjala tudi ravnotežna temperatura," je pojasnil in dodal, da je k temu prispeval tudi znani 11-letni ciklus sončnih peg. Ravno zadnja poročila o nepričakovanem izostanku novih aktivnosti sončnih peg, ki bi se morale pojaviti v novem ciklusu, so sprožila ugibanja ali ne bo prišlo v resnici do relativno hladnejšega obdobja, ne glede na povečanje količine ogljikovega dioksida v ozračju, je izpostavil. "Težko je biti dovolj pameten in se odločiti enoznačno," je dodal. (Peter Novak: "Za podnebne spremembe ni mogoče kriviti samo človeštva", SIOL.NET, 11.5.2008)
O napakah razlage sedanjih podnebnih sprememb s sončno aktivnostjo med drugimi  tule piše Slovensko meteorološko društvo. Sicer je neposredna ali posredna povezava med zanikanjem znanosti o podnebnih spremembah in podjetji, ki se ukvarjajo z fosilnimi gorivi, dokaj pogosta. Opazili smo jo tudi  v Sloveniji, ko je naš drugi znani klimatski skeptik nastopal kot avtor besedila v brošuri Holdinga Slovenske elektrarne, v kateri podjetje javnosti predstavlja prednosti nove šoštanjske termoelektrarne.

Da ne bo nesporazuma: nočem trditi, da Novakova drža do podnebne znanosti razveljavlja vrednost njegovih argumentov, s katerimi kot energetik zagovarja smiselnost gradnje TEŠ 6, saj se v njih , tu je treba biti pošten, na podnebni skepticizem ne sklicuje. Lahko pa trdim, da stališčem energetskih strokovnjakov, ki so do podnebne znanosti opredeljeni tako, kot je Novak, pripisujem manjšo težo, kot stališčem tistih strokovnjakov za energetiko, ki upoštevajo povezavo fosilnih goriv in podnebnih sprememb na način, kot jo opisuje podnebna znanost. 

sobota, 12. maj 2012

Kvantna kemija in proračun

Iz uvodnika Alija Žerdina v današnji Sobotni prilogi Dela:
Za zgodovino je v bistvu bolj pomembno to, da sedanja koalicija odpravlja enega redkih pomembnih dosežkov Pahorjeve vlade, torej odločitev o usmeritvi v družbo, temelječo na znanju. /.../ Zakaj se je to lahko zgodilo? Odgovor je enostaven. Ljudje, ki se ukvarjajo z znanostjo in razvojem, nimajo vzvodov, s katerimi razpolagajo sindikati, niti nimajo razvejenih omrežij, ki bi zagotavljala ekonomsko ali politično moč. Nimajo vplivnega neformalnega lobija in nimajo proračunskega denarja, s katerim bi plačali registrirane lobiste.
...
Dneve okrog 9. maja 2012 si torej velja zapomniti predvsem zato, ker se je vladajoča koalicija v tem času odrekla usmeritvi v družbo, temelječo na znanju. Pogled na rokovnik predsednika vlade bi razkril, da se je država tej usmeritvi odpovedala v tednu, ko je predsednik vlade obiskal Berlin. Mimogrede, o družbi, temelječi na znanju, je poleti 2006 v uvodniku za revijo Science pisala doktorica fizike in kvantne kemije Angela Merkel. Nekaj mesecev pred tem je postala nemška kanderka. Za eno najbolj uglednih znanstvenih publikadj na svetu je pisala že leta 1998 kot ministrica za okolje. Pisala je o pomenu znanosti za trajnostni razvoj.
In kaj je leta 2006 predlagala Angela Merkel? Zdelo se ji je pomembno (naš predsednik vlade bi rekel zgodovinsko), da obstaja tudi resen dialog med politiko, industrijo in znanostjo. Ta del lekcje se je med prevodom izgubil. (Kvantna kemija in proračun - Ali Žerdin, Sobotna priloga)

četrtek, 10. maj 2012

Koliko zlata smo nakopičili na Zemlji?

Ker je objava o količini vode na Zemlji doživela nekaj malega zanimanja in nejevere ob njeni grafični ponazoritvi, za hec še eno podobno vprašanje:

Koliko zlata smo ljudje že izkopali iz Zemlje? Vprašanje torej ni, koliko zlata je skupno na Zemlji, ampak koliko smo ga - mi in vsi naši predniki v vsej zgodovini - iz nje že pobrali. Če bi ga spravili skupaj v obliko kvadra (ali kvadrata, a ne kroga, ki zlatu nekako ne pritiče tako dobro kot vodi), kako velik bi bil?

Če potrebujete pomoč ali namig, lahko vprašanje preoblikujem tudi s pomočjo osrednje javne knjižnice v New Yorku, v kateri to objavo pišem in ki jo krasi veličastna čitalnica. Sliko čitalnice si lahko ogledate na spletni strani knjižnice, poenostavljeno vprašanje pa se glasi: koliko takih čitalnic bi lahko napolnili z vsem izkopanim/nabranim zlatom?

(Še opomba glede uporabljene oznake: količina zlata je "okoljska tema" v še malo širšem smislu kot količina vode, a na nek način vendarle.)

Resnica o varčevalnih ukrepih

... je naslov clipa, ki so ga naredili študenti AGRFT in FF ljubljanske univerze:

sreda, 09. maj 2012

Koliko vode premoremo na Zemlji?

Ker vem, da je med bralci bloga veliko naravoslovcev (vsaj po duši), eno zanimivo vprašanje:

Če bi vso vodo, kar je je na Zemlji, lahko spravili v obliko krogle, kako velika bi ta krogla bila?

Predlagam, da najprej sami razmislite o odgovoru, potem pa si preberete in ogledate odgovor na tej strani. (Via GeekPress.)

O etnocentričnosti

... in zgodnjih zapisih britanskih medijev iz 19. stoletja o Slovencih govori moja zadnja IUS kolumna.

torek, 08. maj 2012

Statistične anomalije ruskih volitev

Skupina raziskovalcev je pred nekaj dnevi v spletnem arhivu sicer pretežno fizikalnih člankov arXiv objavilo statistično analizo zadnjih predsedniških in parlamentarnih volitev v Rusiji: Statistical anomalies in 2011-2012 Russian elections revealed by 2D correlation analysis. V njej pokažejo na kar nekaj nenavadnih anomalij v podatkih. Na voliščih, kjer je prišlo volit največ ljudi, jih je hkrati tudi zelo veliko volilo prav Putina in njegovo stranko. Prav tako sta Putin in njegova stranka pogosto dosegla okrogle rezultate izražene v odstotkih. Občutne razlike so tudi med rezultati na klasičnih voliščih s papirnatimi listki in skrinjicami ter novejšimi elektronskimi.

Here we perform a statistical analysis of the official data from recent Russian parliamentary and presidential elections (held on December 4th, 2011 and March 4th, 2012, respectively). A number of anomalies are identified that persistently skew the results in favour of the pro-government party, United Russia (UR), and its leader Vladimir Putin. The main irregularities are: (i) remarkably high correlation between turnout and voting results; (ii) a large number of polling stations where the UR/Putin results are given by a round number of percent; (iii) constituencies showing improbably low or (iv) anomalously high dispersion of results across polling stations; (v) substantial difference between results at paper-based and electronic polling stations. These anomalies, albeit less prominent in the presidential elections, hardly conform to the assumptions of fair and free voting. The approaches proposed here can be readily extended to quantify fingerprints of electoral fraud in any other problematic elections. (vir: Physics Buzz: Statistical Analysis Hints at Voter Fraud in Russia)

Glas Sigmunda Freuda

Tole je edini zvočni zapis Freudovega govora. Decembra 1938 ga je posnela ekipa BBC-ja na njegovem novem domu v Londonu, kamor je iz Avstrije zbežal pred nacisti. Takrat je imel 81 let in bil je že zelo bolan. Manj kot leto dni zatem je v zadnjem stadiju raka na grlu prosil zdravnika, naj mu predpiše smrtno dozo morfija. V posnetku pravi:
I started my professional activity as a neurologist trying to bring relief to my neurotic patients. Under the influence of an older friend and by my own efforts, I discovered some important new facts about the unconscious in psychic life, the role of instinctual urges, and so on. Out of these findings grew a new science, psychoanalysis, a part of psychology, and a new method of treatment of the neuroses. I had to pay heavily for this bit of good luck. People did not believe in my facts and thought my theories unsavory. Resistance was strong and unrelenting. In the end I succeeded in acquiring pupils and building up an International Psychoanalytic Association. But the struggle is not yet over. –Sigmund Freud. (Sigmund Freud Speaks: The Only Known Recording of His Voice, 1938 | Open Culture)

GSO, znanstveniki in aktivisti

Guardian poroča o zadnjem sporu med znanstvenim inštitutom Rothamsted Research in aktivisti proti gensko spremenjenim organizmom iz organizacije Take the Flour Back v članku z zanimivim naslovom "Priložnost, da se debata o GSO premakne naprej".
Rothamsted izvaja poskus, kjer na prostem gojijo gensko modificirano pšenico, ki proizvaja feromon (sicer naravno prisoten v nekaterih rastlinah), za katerega upajo, da bo odganjal listne uši in s tem zmanjšal potrebo po škropljenju z insekticidi. Aktivisti gojenju GMO na prostem nasprotujejo in so za 27. maj napovedali protest in "okupacijo" testnega polja. 
Do tod dovolj običajen zaplet. Pozornost Guardianovih okoljskih novinarjev pa je pritegnilo, da znanstveniki niso odreagirali, kot je velikokrat primer,  preveč živčno in obrambno, ampak s predlogom o dialogu:
Dear Take the Flour Back,
We have learned that you are planning to attack our research test site on 27th May. Please read the  following in the spirit of openness and dialogue – we know we cannot stop you from taking the action  you plan, nor would we wish to see force used against you. ...
You seem to think, even before we have had a chance to test it, that our new wheat variety is bad.  How do you know this? Clearly it is not through scientific enquiry, as the tests have not yet been  performed.  ou state on your website: “There is serious doubt that the aphid alarm pheromone as  found in this GM crop would even work.” You could be right – but if you destroy our test, you and we  will never know. Is that what you want? Our research is trying to shed light on questions about the safety and the usefulness of new varieties of the staple food crops on which all of us depend. As  activists you might prefer never to know whether our new wheat variety would work, but we believe  you are in a minority  – in a democratic society most people do value factual knowledge and  understand that it is necessary for sensible decision making.
You have described genetically modified crops as “not properly tested”. Yet when tests are carried  out you are planning to destroy them before any useful information can be obtained. We do not see  how preventing the acquisition of knowledge is a defensible position in an age of reason – what you are planning to do is reminiscent of clearing books from a library because you wish to stop other  people finding out what they contain.
Proti-GSO aktivisti so odgovorili na pismo in načelno sprejeli dialog. V besedilu so zanimivo izpostavili argument, da proti-GSO stran ne predstavlja manjšine, temveč so manjšina nasprotno prav znanstveniki, ki izvajajo poskus: 
Dear Rothamsted Research,
Many thanks for your letter dated 27th April. We would welcome the opportunity to engage with you in a public debate over the forth coming weeks, so that both sides of the debate have an equal chance to hear and understand each others’ perspectives.
We are not in a minority with our fears over this trial and the potential commercial introduction of GM wheat that could follow. Recent EU surveys show that the majority of the public still don’t trust GM food.... In planting the GM wheat, you have shown total disregard for the reasonable concerns of the public at large, who say they don’t want to eat GM, and do not want to be treated as guinea pigs....
When a powerful minority threatens democratically expressed wishes of the majority, direct action becomes necessary. The suffragettes’ campaign of direct action helped women get the vote. The vast numbers of people who pulled up crops when the bio-tech industry tried to introduce GM into this country 15 years ago is the reason why our countryside has not been contaminated.
In kako stoji razprava o GSO te dni pri nas? Bolj tako. Najbrž ste opazili izmenjavo mnenj v medijih o certifikatu "Brez GSO", ki ga je, seveda komercialno, začel tržiti Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM).  Ta inštitut mariborske univerze na svoji spletni strani tako med drugim trdi, da GSO negativno vplivajo na rodnost, plodnost in življenjsko dobo:
Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so preko vpliva multinacionalk in farmacevtske industrije postali pomemben del pridelave krme in hrane po svetu. Pri tem je potrebno poudariti, da pri ljudeh posledice uživanja živil, ki so bila proizvedena iz ali s pomočjo GSO, še vedno niso raziskane. Raziskave na živalih pa so pokazale negativni vpliv na plodnost, rodnost in življenjsko dobo testnih živali.(*)
Na te trditve se je v intervjuju za Dnevnik (15.3.2012) odzvala dr. Branka Javornik:
Je pa mojo pozornost pritegnila kampanja okoli te oznake, predvsem način reklamiranja in akterji te kampanje. Oznako 'brez GSO' namreč propagirajo z najbolj podlimi prijemi - z izkoriščanjem neznanja ljudi in s strašenjem javnosti s popolnoma neutemeljenimi in skrajno zavajajočimi navedbami v povezavi z našim zdravjem.
Tatjana Pihlar: Na kaj konkretno mislite?
Da na primer gensko spremenjena (GS) hrana povzroča neplodnost, da je alergena itd. To počno v korist nekega obskurnega inštituta, Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM), ki mu očitno manjka naročil. IKC UM namreč ponuja neko "zasebno shemo brez GSO". Kaj pa je to zasebna shema standarda? In kdo je ta IKC? Na svoji domači stani imajo animacijo s strašilom proti GSO in navajajo, da je GS-soja tisočkrat bolj strupena kot navadna soja - in to ob dejstvu, da se danes z GS-sojo prehranjuje vsaj pet milijard ljudi in da kljub zagrizenemu iskanju škodljivih vplivov v zadnjih petnajstih letih niti Greenpeaceu ni uspelo najti kaj prepričljivega. Vendar ne, za IKC so izmišljotine dejstva in jih ljubko predstavlja na svoji strani ter reklamira svoje storitve o kontroli nad uporabo GSO.
Moje mnenje: pro- ali kontra-GSO je danes napačna in neproduktivna dilema.  Pomembno je, kdo in kako s tehnologijo razpolaga. Patentiranje, monopoliziranje in vsiljevanje GSO kultur  iz strani agronomskih multinacionalk je praksa, ki terja odpor. Ampak ne primarno zato, ker gre za GSO - iste multinacionalke to enako počnejo tudi z "konvencionalnimi" kmetijskimi produkti - temveč ravno zato, kolikor gre za monopoliziranje in vsiljevanje. Temu se lahko zoperstavi država in javni interes. Zdi se mi, da je prevladujoče  proti-GSO občutje v Evropi v tem smislu zgrešeno in paradoksno igra v prid velikih agronomskih multinacionalk. Če bi Evropa sistematično, v javnem interesu in v skladu s svojimi standardi varnosti razvijala GSO tehnologije, bi bila to najboljša obramba proti "zlobnim" multinacionalkam.

ponedeljek, 07. maj 2012

Konec oddaje Ugriznimo znanost?

Danes sem v pogovoru z ustvarjalci oddaje Ugriznimo znanost izvedel, da jo želi vodstvo RTV SLO ob spreminjanju koncepta popoldanskega programa preoblikovati iz zdaj dokaj posrečene pretežno studijske variante, v formo javljanja s terena. Če bo do te transformacije res prišlo - danes naj bi menda zadnjič snemali v zelenem ovalnem studiu - bo verjetno trajalo kar dolgo, da se bo spet nova oblika ustalila in si pridobila gledalce. Z oddajami, ki naj bi pokrivale znanost, naša javna televizija v preteklosti v večini primerov ni imela pretirane sreče, zato se mi zdi toliko bolj žalostno, da se spreminja oblika, ki se je končno prijela.
Če oddaje ne poznate, si lahko vse pretekle oddaje ogledate preko spleta v arhivu oddaj. Prilagam pa je še kratko predstavitev koncepta in voditeljev:
V Izobraževalnem programu TV Slovenija nastaja tedenska oddaja Ugriznimo znanost, ki na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Voditelja Anja Čuček in Matic Jerman se z znanstveniki in raziskovalci pogovarjata in z njimi tudi raziskujeta v studiu in na terenu. Teme oddaj so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. Oddajo si lahko ogledate vsak torek ob 17.30 uri na prvem programu Televizije Slovenija. 

Vlaganja v visoko šolstvo in znanost v času krize

Prof. dr. Dušan Mramor je v Sobotni prilogi objavil članek o posledicah, ki naj bi jih načrtovani varčevalni ukrepi imeli na visoko šolstvo, delovanje Univerze v Ljubljani in raziskovalnih inštitutov. Med drugim piše:
Spet sem se lotil še primerjave obsega vlaganj v šolstvo in znanost v Sloveniji z EU ter primerjave izobraževalnih in raziskovalnih rezultatov. Kot že mnogokrat sem ugotovil, da smo glede javne porabe v BDP povprečni na ravni šolstva (v letu 2009, za katero so zadnji podatki, Slovenija 5,7 odstotka; EU 5,55 odstotka) in podpovprečni v znanosti (v letu 2010 Slovenija 1,23 odstotka; EU 1,49 odstotka).

Glede na to, da Slovenija leta vlaga v znanost podpovprečno in da se vlaganje v znanost na dolgi rok gotovo izplača, je težko razumeti jemanje sredstev sektorju, ki naj bi igral pomembno vlogo tudi pri ponovnem zagonu gospodarstva. Pomembnosti izdatnega financiranja znanosti in visokega šolstva se zavedajo v vseh razvitih zahodnih državah, po katerih se radi zgledujemo. Odličen primer je Nemčija, ki stavi z vlaganjem v znanost in visoko šolstvo na hitrejši izhod iz krize. Leta 2008, ko se je pričela spopadati s krizo, so se dogovorili za najvišjo naložbo v znanost in visoko šolstvo po drugi svetovni vojni (Historic deal for German Science). The German cure for the recession:
Since the beginning of the economic crisis, experts have not stopped repeating that the best way to mitigate its effects and avoid its negative impacts on the future is to invest in more and higher-quality research, development and innovation. However, only some countries have initiated this adventure decisively. Thanks to a broad consensus of internal agreements aimed at increasing the excellence of its research facilities and partially reforming its educational system, Germany is currently the best example in Europe.

V Veliki Britaniji Paul Nurse, predsednik The Royal Society, pravi ob sprejetju proračuna za leto 2012, ki je sicer zvišal sredstva za raziskovanje:
If we want science to improve our situation we must think bigger than our competitors in investing in the full range of science and innovation from discovery, through development and on to application.

Če v Sloveniji mislimo resno s približevanjem zahodnemu svetu, bi v teh časih znanosti in visokemu šolstvu morali zagotoviti primerljiva sredstva z najbolj razvitimi zahodnimi državami in hkrati poskrbeti, da bo več povezave z gospodarstvom ter poskrbeti za takšno okolje, da bo tudi v gospodarstvu več vlaganj v inovacije in razvoj. Torej ne krčenje, ampak zvišanje sredstev.

četrtek, 03. maj 2012

Nova platforma za izmenjavo izkušenj z objavami na področju družboslovja

Nova spletna stran ReviewMyReview ponuja možnosti izmenjave izkušenj, mnenj, komentarjev ... glede objav člankov in drugih strokovnih prispevkov in pridobivanja projektnih sredstev. 

torek, 01. maj 2012

Univerza "Postani bogat"

V zadnjem New Yorkerju je Ken Auletta objavil zanimiv zapis o Stanfordu in o prelivanju med silicijevo dolino in Stanfordskimi učilnicami.


On a sunny day in February, Evan Spiegel had an appointment with Wendell and Nasr to seek their advice. A lean mechanical-engineering senior from Los Angeles, in a cardigan, T-shirt, and jeans, Spiegel wanted to describe the mobile-phone application, called Snapchat, that he and a fraternity brother had designed. The idea came to him when a friend said, “I wish these photos I am sending this girl would disappear.” As Spiegel and his partner conceived it, the app would allow users to avoid making youthful indiscretions a matter of digital permanence. You could take pictures on a mobile device and share them, and after ten seconds the images would disappear. 
Spiegel needed some business advice from campus mentors. He and his partner already had forty thousand users and were maxing out their credit cards. If they reached a million customers, the cost of their computer servers would exceed twenty thousand dollars per month. Spiegel told Wendell and Nasr that he needed investment money but feared going to a venture-capital firm, “because we don’t want to lose control of the company.” When Wendell asked if he’d like an introduction to the people at Twitter, Spiegel said that he was afraid that they might steal the idea. Wendell and Nasr suggested a meeting with Google’s venture-capital arm. Spiegel agreed, Nasr arranged it, and Spiegel and Google are now talking. 
...If the Ivy League was the breeding ground for the élites of the American Century, Stanford is the farm system for Silicon Valley. When looking for engineers, Schmidt said, Google starts at Stanford. Five per cent of Google employees are Stanford graduates. The president of Stanford, John L. Hennessy, is a director of Google; he is also a director of Cisco Systems and a successful former entrepreneur. Stanford’s Office of Technology Licensing has licensed eight thousand campus-inspired inventions, and has generated $1.3 billion in royalties for the university. Stanford’s public-relations arm proclaims that five thousand companies “trace their origins to Stanford ideas or to Stanford faculty and students.” They include Hewlett-Packard, Yahoo, Cisco Systems, Sun Microsystems, eBay, Netflix, Electronic Arts, Intuit, Fairchild Semiconductor, Agilent Technologies, Silicon Graphics, LinkedIn, and E*Trade. 
....But Stanford’s entrepreneurial culture has also turned it into a place where many faculty and students have a gold-rush mentality and where the distinction between faculty and student may blur as, together, they seek both invention and fortune. Corporate and government funding may warp research priorities. A quarter of all undergraduates and more than fifty per cent of graduate students are engineering majors. At Harvard, the figures are four and ten per cent; at Yale, they’re five and eight per cent. Some ask whether Stanford has struck the right balance between commerce and learning, between the acquisition of skills to make it and intellectual discovery for its own sake. 
....Very often, the wealth created by Stanford’s faculty and students flows back to the school. Hennessy is among the foremost fund-raisers in America. In his twelve years as president, Stanford’s endowment has grown to nearly seventeen billion dollars. In each of the past seven years, Stanford has raised more money than any other American university.