Leteče knjige dobile Oskarja

Danes ponoči je Oskarja za najboljši kratki animirani film dobila risanka The Fantastic Flying Books of Mr. Morris Lessmore, ki si jo lahko v prostem dostopu ogledate tudi na internetu:

Univerza za gostinstvo, zdravstveno nego in poslovne vede?

Mestna občina Kranj je v teh dneh očitno sprožila resna pogajanja za ustanovitev t.i. gorenjske univerze, ki bi se oblikovala okoli kranjske Fakultete za organizacijske vede. Z njo naj bi se v novi univerzi združevale še nekatere obstoječe gorenjske visoke šole:

V novo univerzo naj bi se sicer najprej vključile FOV, Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled, pridružena članica pa bi bila Visoka šola za gradbeno inženirstvo Kranj. (Delo, 23.2.2012)

Po poročanju današnjega Dnevnika naj bi o tem že zelo kmalu odločal Državni zbor:

Če bo šlo vse po gorenjskih načrtih, bodo letos spomladi poslanci v državnem zboru odločali o gorenjski univerzi. ... "Najprej mora ustrezen odlok o ustanovitvi predlagati vlada, tega ne morejo storiti poslanci. Sam sem tudi član odbora za gorenjsko univerzo in ocenjujem, da ne bi smelo biti posebnih težav. Gre za razvoj pokrajin in za prednosti, ki jih univerza prinaša na področju znanja, izobraževanja in razvoja vse regije," je dejal poslanec SDS Branko Grims, sicer Kranjčan in predsednik parlamentarnega odbora za šolstvo. (Dnevnik, 23.2.2012, str.9)

Pustimo ob strani bistveno, torej vsa stvarna vprašanja: vsakomur je jasno, da zgolj regionalni prestiž v "velikanski" Sloveniji ne more biti prvi razlog za novo univerzo. (Vsakomur, razen kranjskem županu:

 Kot je na novinarski konferenci povedal župan Mohor Bogataj, je čas, da Gorenjska dobi to kar je bilo zapisano v sklepu vseh gorenjskih županov že pred leti. Poudaril je, da je Gorenjska zadnja dobila dokončano avtocesto, da ni uspela s škofijo in še vedno nima Univerze in je skrajni čas da jo dobi. (*) )

Povsem na načelni ravni imam velik problem s tem, da se pod imenom  univerza ustanavlja visokošolski zavod, ki bo po svoji sestavi - vsaj kakor je nakazana sedaj - precej daleč od univerzalnosti.

Nadsvetlobna hitrost nevtrinov posledica napake pri meritvi

Kot poročajo na spletni strani revije Science, so odkrili napako, zaradi katere so napačno domnevali, da potujejo nevtrini hitreje od svetlobe (Glej: Kvarkadabra blog: OPERA in nevtrini z nadsvetlobno hitrostjo).

It appears that the faster-than-light neutrino results, announced last September by the OPERA collaboration in Italy, was due to a mistake after all. A bad connection between a GPS unit and a computer may be to blame.
...
According to sources familiar with the experiment, the 60 nanoseconds discrepancy appears to come from a bad connection between a fiber optic cable that connects to the GPS receiver used to correct the timing of the neutrinos' flight and an electronic card in a computer. After tightening the connection and then measuring the time it takes data to travel the length of the fiber, researchers found that the data arrive 60 nanoseconds earlier than assumed. Since this time is subtracted from the overall time of flight, it appears to explain the early arrival of the neutrinos. New data, however, will be needed to confirm this hypothesis. (Vir: BREAKING NEWS: Error Undoes Faster-Than-Light Neutrino Results - ScienceInsider)

Glej tudi: Nature News Blog: Faster-than-light neutrino measurement has two possible errors

Evolucija idej in problem intelektualne lastnine

Odlična predstavitev zgodovinskih razlogov za vpeljavo koncepta intelektualne lastnine in argumentov, zakaj je treba ta koncept danes na novo premisliti, saj v mnogih primerih ne služi več svojemu izvornemu namenu, ki je bil v spodbujanju nastajanja novih idej. (Vir: Everything is a Remix)

Sodišče EU proti protipiratski nezmernosti

Sporazum ACTA, ameriški zakon SOPA in spremljevalne zakonodajne pobude že nekaj časa lepo zaposlujejo javnost, medije in prek obeh tudi škrtajoče politike, ki morajo pojasnjevati svoja že izražena stališča do tovrstnih zakonov ali pa priznati, da pač včasih ne vedo, o čem se sploh glasuje.

Zdaj se je v razpravo o delovanju in nadziranju spleta - čeprav seveda, kot sodiščem pritiče, ne docela po svoji   volji - vključilo še Sodišče Evropske unije. In vsaj zaenkrat stopilo na stran tistih, ki upravljavcem z avtorskimi pravicami in njihovim zahtevam za nadziranje ravnanja spletnih uporabnikov očitajo nezmernost. (Ja, sodba je še ena potrditev tistega, o čemer sem pisal v ponedeljkovi IUS kolumni.)

Gre za sodbo v zadevi C-360/10 SABAM proti Netlog (poleg polnega besedila sodbe je na voljo tudi krajše sporočilo za medije), v kateri je Sodišče EU odločilo, da upravljavca platforme spletnega socialnega omrežja ni moč prisiliti, da vzpostavi sistem nadzora ter filtriranja informacij, ki jih na njem objavljajo uporabniki, in s tem onemogoči nezakonito uporabo glasbenih in avdiovizualnih del. Tak informacijski sistem bi bil po eni strani nesorazmerno drag, po drugi pa bi pretil kršiti tudi temeljne pravice uporabnikov (varstvo osebnih podatkov, svobodo obveščanja oziroma širjenja vesti).

Če ste zagovornik "svobodnega" interneta v mejah razuma in zmernosti (in če ne, zakaj niste?), potem je sodba vsekakor dobra novica.

Češko ustavno sodišče polaga roke s Sodiščem EU

Leta 2009 je nemško zvezno ustavno sodišče izdalo pomembno odločbo o ustavnosti Lizbonske pogodbe, v kateri je pravzaprav evropskim sogovornikom ponujalo nemško videnje delovanja evropskega prava. Tedaj sem tako (nič kaj presenetljivo) oceno podkrepil tudi z ugotovitvijo, da je bila dolga sodba isti dan na spletni strani sodišča na voljo tako v nemškem izvirniku kot v angleškem prevodu. Evropa je čakala na sodbo in Nemci so ji ustregli z verzijo v najbolj dostopnem jeziku.

Čehi so se iz tega nemara nečesa naučili. Ni šlo isti dan, ampak dan kasneje, pa tudi ni na voljo celotna odločba, temveč zgolj njen povzetek, a vendarle: včeraj je češko ustavno sodišče izdalo odločbo, v kateri se postavlja po robu Sodišču Evropske unije in izrecno zavrača ugotovitve oziroma posledice konkretne sodbe luksemburškega Sodišča v zadevi Landtová iz lanskega leta.

Spor se nanaša na čezmejno uporabo oziroma upoštevanje sistemov socialne varnosti ter češko ureditev, po kateri so češki državljani s stalnim prebivališčem na Češkem dobivali dodatek, če je bila dajatev za starost zaradi dela upoštevne zavarovalne dobe na Slovaškem, določena po posebnem sporazumu med Češko in Slovaško, nižja od tiste, ki bi jo prejemali v primeru celotne zavarovalne dobe na Češkem. Sodišče EU je češki ureditvi in ustavnemu sodišču očitalo (neposredno in posredno) diskriminacijo na podlagi državljanstva, češko ustavno sodišče pa Sodišču EU očita nepoznavanje oziroma neupoštevanje specifičnih okoliščin nekdanje Českoslovaške republike, ki je v času pred razpadom sploh ni bilo mogoče šteti za čezmejno razsežnost, zaradi česar sodbi v zadevi Landtová kot aktu ultra vires odreka avtoriteto. (Ustavno sodišče ob tem okrca tudi češko vlado, ki da Sodišču EU ni korektno predstavila vseh relevantnih argumentov in na obravnavi celo sama poudarila, da praksa ustavnega sodišča krši pravo EU.)

Če znate češko, si lahko v celoti preberete nález češkega ustavnega sodišča, sicer pa je na voljo tudi že omenjeni angleški povzetek.

Potresna varnost EU

Danes bom gostoval na Studiu ob 17h na prvem programu Radia Slovenija, ki bo posvečen iskanju odgovorov na vprašanje, ali Evropa oziroma Evropska unija stoji na zgodovinski prelomnici.

O zmernosti kot pravni vrlini

, bi se lahko reklo, na nek način govori moja ponedeljkova IUS kolumna.

Znanost za Valentinovo

Nekaj "znanstvenih" razlogov, zakaj se splača poročiti, in nasvetov, kako ohraniti zdrav zakon.

LHC z energijo 4TeV/žarek

Po srečanju v Chamonixu prejšnji teden se je management CERNa odločil za korak, ki smo ga vsi pričakovali - v letošnjem letu bo LHC obratoval pri energiji 4 TeV na žarek. To je 0.5 TeV več kot minulo leto. Prvi žarek v LHC bo leto predvidoma marca.

Profesor ali brezdomec?

Kviz je na tej povezavi. Moj rezultat: 6/10.

Interpretacije znanstvenih člankov

Danes sem po vsem po naključju (nekdo mi je poslal povezavo) pogledal nek prispevek na temo gensko spremenjenih organizmov. Sicer (preden me kdo obtoži tega) sam nisem neizprosen zagovornik GSO in mislim, da moramo biti pri vsakem posameznem novem primeru previdni in pretehtati njegovo varnost. A to, kar se gredo nasprotniki v tem prispevku, ki si ga lahko pogledate na povezavi, pa je skoraj potrebno komentirati, saj gre za propagando v najslabšem pomenu te besede. V prispevku avtor komentira članek, objavljen v reviji Cell research, ki govori o tem, da lahko nekatere mikroRNK iz rastlin vplivajo na aktivnost genov pri sesalcih, v konkretni raziskavi na aktivnost gena, ki kodira receptor za "low density lipoprotein", ki veže holesterol (za intermezzo - ne obstojata dve vrsti holesterola, kot pogosto laično razumemo in govorimo - LDL in HDL (dobri in slabi) holesterol, holesterol je samo eden, LDL in HDL pa sta dve različni beljakovini, na kateri se holesterol veže, da lahko potuje po krvi). Raziskava je vsekakor zanimiva ker kaže, da naj bi se te mikroRNK (to so posebne molekule RNK, dolge običajno od 15 do 20 baznih parov) lahko tudi vnesle v telo sesalcev po zaužitju rastlinske hrane.

A zanimivo, znanstveni članek niti na enem mestu ne omenja gensko spremenjenih organizmov. Sam tudi še nikoli še nisem slišal, da bi imela npr. BT koruza več mikroRNK kot navadna koruza. Prav tako iz gena, ki kodira BT, snov, ki je strupena za koruzno veščo, zaradi česar je ta koruza odporna proti tem žuželkam, ne nastaja kakšna mikroRNK molekula. Skratka, razlagalec v tem prispevku se brezsramno laže in potvarja izsledke povsem korektnega znanstvenega članka. Edini potencialno nevarni zaključek iz te raziskave bi lahko bil ta, da lahko rastlinske mikroRNK (iz vseh rastlin, ker te mikroRNK se nahajajo prav v vseh rastlinah) škodljivo delujejo na naš organizem. A še tukaj se zadeva hitro zatakne - kako pa smo potem preživeli milijone let s tem, da ves čas uporabljamo vse te zlobne rastline, ki nas zastrupljajo s svojimi mikroRNK?

Priporočam pa ogled strani prav vsem kvarkadabrovcem, saj gre pravzaprav za nekakšno našo anti-stran, če si pogledate še kakšen drug prispevek na teh straneh.

Pomembna raziskava o taljenju ledenikov in ledenih pokrovov

Nature je včeraj (8.2.2012) v spletni izdaji objavila članek Recent contributions of glaciers and ice caps to sea level rise (Thomas Jacob & al.), ki predstavlja novo analizo taljenja ledenikov in ledenih pokrovov ter njihov vpliv na dvigovanje gladine morja. Ta je prvič narejena na podlagi satelitskih meritev sprememb v Zemljinem gravitacijskem polju.
Rezultati se razlikujejo od tistih, ki jih je pokazala večina  dosedanjih raziskav. Če je ena zadnjih večjih študij prispevek taljenja ledu k dvigu morske gladine ocenila na 1.1 ± 0.24 mm letno, ga ta ocenjuje na več kot pol manjših 0.41 ± 0.08 mm letno. Medijsko še bolj odzivna je ugotovitev, spet nasprotna večini dosedanjih raziskav, da se  ledeniki v himalajski regiji (Himalaja, Karakorum, Tjanšan, Pamir in Tibet)  po količini ledu sploh ne krčijo. (Zaradi spodrsljaja v zadnjem IPCC poročilu, o katerem smo že pisali, so himalajski ledeniki še posebej pogost "klimatsko-skeptičen" argument.) Žal tudi ta raziskava kaže, da se količina ledu ledenikov in ledenih pokrovov globalno zmanjšuje: neto  - 536Gt (+/- 93Gt)  med l. 2003 and 2010 (* [link na  Nature bo deloval le, če imate dostop, sicer je tabela s podatki replicirana tule]).

V Nature so poleg članka objavili še uredniški komentar in poljudnejšo razlago, kar kaže na njegov očitno res velik pomen (J. Bamber, Climate change: Shrinking glaciers under scrutiny). Ker zaenkrat nima odprtega dostopa, ga spodaj malo obširneje citiram.

... In an article published on Nature's website today, Jacob and colleagues3 describe a study based on satellite data for Earth's changing gravity field that tackles this problem. Their results have surprising implications for both the global contribution of glaciers to sea level and the changes occurring in the mountain regions of Asia. ... Nonetheless, until recently there was little alternative to some form of extrapolation of the terrestrial observations to large regions and numbers of glaciers. One such high-profile assessment5 concluded that, during the period 1996–2006, the mass loss from glaciers and ice caps (GICs) increased steadily, contributing a sea-level rise of 1.1 ± 0.24 millimetres per year by 2006. In this study5, the authors concluded that GICs had been the dominant mass contributor to sea-level rise over the study period, and they extrapolated their results forward to argue that this would also be the case in the future.
Then along came the Gravity Recovery and Climate Experiment (GRACE), which consists of a pair of satellites that have been making global observations of changes in Earth's gravity field since their launch in 2002. They have been used in various studies to examine the changing mass of the great ice sheets of Antarctica and Greenland6 and several other large glaciated regions7. But, so far, the data have not been analysed simultaneously and consistently for all areas. ...
To isolate the GIC signal from others at the surface, Jacob and colleagues defined units of mass change — called mass concentrations, or mascons — within each of their 18 GIC regions (including the European Alps; Fig. 1). Each region might have many tens of mascons defining the geographic extent of significant ice volume within the sector3. Combined with global models of land hydrology and atmospheric-moisture content, the authors were able to isolate the GIC mass trends over the eight-year (2003–10) period of the observations. What they found was unexpected.
First, the contribution of GICs (excluding the Antarctica and Greenland peripheral GICs) to sea-level rise was less than half the value of the most recent, comprehensive estimate8 obtained from extrapolation of in situ measurements for 2001–05 (0.41 ± 0.08 compared with 1.1 mm yr−1). Second, losses for the High Mountain Asia region — comprising the Himalayas, Karakoram, Tianshan, Pamirs and Tibet — were insignificant. Here, the mass-loss rate was just 4 ± 20 gigatonnes per year (corresponding to 0.01 mm yr−1 of sea-level rise), compared with previous estimates that were well over ten times larger. By a careful analysis, the authors discounted a possible tectonic origin for the huge discrepancy, and it seems that this region is more stable than previously believed. ... (*)

iPhone medicinska diagnostika

Ovitek za telefon, ki zna posneti kardiogram; aplikacija, ki vsako minuto izmeri koncentracijo sladkorja v krvi in meritev izpiše na zaslonu; malo večja zapestna ura, ki v realnem času spremlja vse ključne življenjske znake...

Čudaške spolne navade pajkov

Simona Kralj-Fišer in Matjaž Kuntner sta nedavno s sodelavci prišla do zanimivega odkritja o nenavadnih spolnih navadah pajkov vrste Nephilengys malabarensis (Remote copulation: male adaptation to female cannibalism).

Raziskovalci so ugotovili, da ko si samci omenjene vrste pajkov med parjenjem s samico odtrgajo svoje spolne organe, izpolnijo svojo vlogo za preživetje vrste. Njihov žrtvovani spolni organ "sam" osemeni samico, prostovoljni oziroma prisiljeni evnuh pa si s svojim žrtvovanjem reši življenje, saj bi ga sicer samica živega požrla. Samci so namreč bistveno manjši od samic, ki svoje partnerje požrejo pogosto že kar med samim spolnim odnosom. Pred samim tem kanibalističnim dejanjem, ki se mu sicer nekateri samci uspešno izognejo, se samčev spolni organ, poznan kot tipalo, odlomi, ko je še v samici. Včasih ga odlomijo same samice, dogaja pa se, da to storijo tudi sami samci, saj imajo običajno dvoje takih tipal. (Pajki evnuhi za preživetje vrste - Delo)

O odkritju so prejšnji teden poročali najrazličnejši svetovni mediji:

• Male spiders sacrifice their genitals to fertilise big hungry females | Science | guardian.co.uk 
• Spiders dodge cannibalism through remote copulation : Nature News
• Intervju s Simono na kanadskem radiu  CBC.ca | As it Happens (začne se malo po 13. minuti)

Vizija nelinearne univerze

Kratka predstavitev poglavitnih značilnosti nekakšne "anti-bolonjske reforme", ki jo pravkar izvajajo na Arizona State University.

Moonshot thinking is great, but where does it come from? Academia and entrepreneurship are both fields it can come from, but quite often does not. What would it take to create a moonshot factory? A place that was dedicated not to publications or patents or profits but directly to the idea of radical thinking, radical problem solving, and driving radical levels of positive impact. Now try to imagine taking one of the world's largest universities and turning it into such a place.
Michael Crow is president of Arizona State University. He is designing the transformation of ASU into a new highly innovative, high speed adaptive knowledge enterprise which combines academic excellence, inclusiveness, and societal impact - a model he terms the "New American University."

Najboljši videoposnetek izpod mikroskopa v letu 2011

Zmagovalni videoposnetek tekmovanja Nikon Small World - Photomicrography Competition prikazuje utripanje srca in krvožilni sistem tri dni starega piščančjega zarodka:

This video was the first time Oxford-based pathologist Anna Franz used this technique for injecting ink into a chick embryo. She cut a window into an egg to expose the 72-hour-old embryo and injected ink into its artery under a 3-D microscope to visualize the vascular system. “This movie not only demonstrates the power of the heart and the complexity of vasculature of the chick embryo, but also reflects the beauty of nature’s design,” Franz said.
Technique: Reflected light microscopy, Magnification: 10x (Vir: Video Gallery: The Most Amazing Movies of the Minuscule World | Popular Science)

Družba dveh razredov

Včeraj sem poslušal že nekaj let star kolokvij, ki ga je na KITP imel Victor Yakovenko o svojih raziskavah v ekonofiziki. Med drugim je pokazal tudi podatke o individualnih dohodkih v ZDA. Zanimivo je, da le ti sledijo dvema porazdelitvama. Za spodnji sloj, kjer je glavni dohodek plača in tako neodvisen od premoženja, ki ga ljudje že imajo, je porazdelitev eksponentna. Za zgornji sloj, kjer je dohodek sorazmeren premoženju (npr. dohodek od dividend, obresti, itd), pa je porazdelitev potenčna. Zgornjemu sloju pripada nekje med 1 do 3% ljudi.

V kolokviju je še kar nekaj zanimivih podatkov, vredno poslušanja, četudi je prvi del kolokvija veliko prekinitev z vprašanji, ki jih ne slišimo.

Mark Lynas: za jedrsko energijo

V zadnjem zapisu na svojem blogu ("In defence of nuclear power", 19.1. 02) eden najvplivnejših okoljskih publicistov in avtor kultne knjige o podnebnih spremembah Six Degrees, razlaga, zakaj podpira jedrsko energijo.

"Ironically, however, today’s attack on nuclear comes from environmentalists, many of whom have devoted years of their lives to raising awareness of the threat from climate change and seem unable to appreciate the harm they are currently doing."

Kot prispevek k razpravi še (nasprotno) stališče nemške Etične komisije za varno energetsko oskrbo, ki ga je na pobudo zvezne vlade oblikovala lansko leto. (Izvirnik v nemščini)

Bistvo njihovega stališča je pozicija, da obeh tveganj (podnebnih sprememb in jedrske varnosti) ni mogoče primerjati na isti ravni in z istimi kriteriji. To je natančno nasprotna pozicija, kot jo zastopa Lynas.

There are various answers to the question of whether the climate problem is greater or smaller than the problems resulting from nuclear disasters, but essentially there is no reasonable basis for comparison. It remains a matter of ethical responsibility to fight  climate change just as seriously as guaranteeing the safety of the energy supply. For  the period of the nuclear withdrawal, the climate policy targets are fixed. The  assumption that targets may be compromised by the nuclear withdrawal is not founded. (Poročilo Komisije, str. 21)

(Pod opombo bi dodal samo še to, da pojma "tveganja", kot ga uporablja Komisija, ne smemo povsem razumeti v vsakdanjem pomenu besede, ampak gre za kompleksen pojem, pravzaprav lahko že skoraj govorimo o posebni vedi ali "znanosti o tveganju". Nekaj osnov sicer navaja tudi samo poročilo v 4. paragrafu.)

Reševanje paleolitskih poslikav

V zadnji številki revije Gea Črtomir Tavzes, raziskovalec Inštituta Smithsonian in sodelavec Centra za konservatorstvo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, s sodelavko Polonco Ropret predstavlja zanimivo delo, ki bo morda pomembno za reševanje kamenodobnih jamskih poslikav iz slovitih jam v Franciji in Španiji.

Na stenah jame Lascaux v Franciji so se zaradi sprememb mikroklime (razlog so predvsem številni obiskovalci in neposrečeni poskusi, da bi izboljšali klimo v jami) večkrat razbohotile plesni, nazadnje leta 2007, ko se je pojavila okužba s črno obarvano plesnijo. Površine so sicer obdelovali z biocidi in ustavili širjenje plesni, ostali pa so črni madeži, saj fungicid plesni le ubije, ne odstrani pa črnega pigmenta (melanina), ki so ga plesni izločile celo v kamnino, na kateri so rasle.
Zato smo s partnerji razvili metodologijo za odstranjevanje plesnivih madežev s kamnin. Poglavitni cilj je bil razvoj kemijskih sistemov, ki za razbarvanje plesnivih madežev "posnemajo" delovanje ligninolitičnih encimov gliv bele trohnobe lesa. ... (Gea, XXII/ feb. 2012)

Ločitev znanosti in tehnologije

V današnjem Delu ekonomist Bogomir Kovač opozarja na namero nove vlade (isti ukrep je imela menda v programu tudi leva koalicija), da razdeli zdaj enotni Direktorat za znanost in tehnologijo v okviru Ministrstva za znanost. Tehnologija bi se po novem priključila gospodarstvu, znanost pa šolstvu, kulturi in športu. V znanstveno-tehnoloških krogih sicer že dlje časa opozarjajo na problematičnost te delitve.

»Tehnološke inovacije omogočajo zniževanje stroškov, to pa požene gospodarski stroj naprej. Glavni dokazi o prednostih ekonomike ponudbe ne poudarjajo toliko ekonomsko-političnega ukrepa, zniževanja davščin. Rast je bila po navadi tehnološko pogojena. V koalicijskem programu zato vidim neko drugo napako. Z resorno ločitvijo znanosti in tehnologije smo pokazali, da tehnološkega preboja ne razumemo. Nimam upanja, da nova vlada razume, da ekonomika ponudbe privede do pospeševanja rasti skozi tehnološki preboj. Brez tehnološkega dela stvar odpade. Ločitev teh znanosti in tehnologije v okviru vlade kaže, da tega sosledja ni mogoče pričakovati,« meni Kovač. (Miha Jenko: Konservativna kontrarevolucija pod Alpami - Delo.si)

Zanimivo je tudi nadaljevanje članka:

Pod črto: opraviti imamo z dvema doktrinama, z diametralno nasprotnimi stališči o prioritetah v kriznih časih. Keynesijanci zagovarjajo zaposlenost in rast, šele nato bo na vrsti varčevanje za fiskalno konsolidacijo; fiskalni konservativci bi najprej varčevali in izravnali proračun, temu sledita nov zagon in rast.

Dogajanje v Sloveniji je mogoče razumeti kot lokalno specifiko v globalnem spopadu med prokeynesijanci in zagovorniki ekonomike ponudbe oziroma neoliberalci (kar je širši pojem), ki se srdito bije na teoretski in praktični ravni.

Najbolj eminentni predstavniki obeh šol so Nobelovi nagrajenci za ekonomijo: keynesijanca Joseph Stiglitz in Paul Krugman (sem lahko prištejemo še direktorja Federal Reserve Bena Bernankeja in ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja), prvi teoretik ekonomike ponudbe je nobelovec Robert Mundell, omeniti pa velja seveda vsaj še Miltona Friedmana.

»Kar zadeva ekonomske doktrine, je zdaj položaj v Evropi in ECB strašno zanimiv,« poudarja tudi Brščič. »Na eni strani imate Italijane, Belgijce, Grke in Američane in celo Mednarodni denarni sklad, ki so rekonstruirani keynesijanci in se zavzemajo za ekspanzivno fiskalno politiko. Drugačno linijo imajo le Nemci in delno Britanci: zavzemajo se za restriktivno fiskalno politiko, tudi za ceno potopa.«