Začel se bo spopad globalnih razsežnosti za najboljše kadre

Nekaj odlomkov iz pisma Jerneja Barbiča, profesorja na University of Southern California, ki je nastalo za rubriko E-rgument revije Manager, v okviru katere se javno dopisujeta z Romanom Jeralo iz Kemijskega inštituta.
Tudi v ZDA in povsod drugje po svetu pa žal večino materialnih ugodnosti žanjejo upravljavci (menedžerji), ne pa inžinirji, profesorji ali izumitelji novih tehnologij. Izgleda, da smo se na svetu (že pred desetletji) odločili za takšno formulo delitve dobička, kjer najbolj nagrajujemo menedžerje in finančnike. V ZDA mladina to zelo dobro ve, zato precej sposobnih mladih ne želi študirati naravoslovja. ... Zato imajo ZDA velik primankljaj kadrov v naravoslovju, ki ga nadomeščajo z uvozom kadrov iz tujine. ...

V ZDA so seveda tudi podjetja, kjer se inženirje ceni bolj kot je to običajno in kjer se glas inženirjev sliši dlje. Tako podjetje je, na primer, Google. Jaz mislim, da je to dejansko konkurenčna prednost, saj se tako podjetje razvija hitreje kot konkurenca, in to dobri menedžerji tudi vedo. Upam, da bo to spoznalo tudi čim več menedžerjev v Sloveniji.

Celotnemu svetu se v naslednjem desetletju obeta veliko povečanje migracij in velik pretok sposobnih kadrov. Začel se bo spopad globalnih razsežnosti za najboljše kadre. Ta proces že poteka več desetletij, vendar smo dosedaj imeli večinoma le enega prejemnika kadrov: ZDA. Zdaj se bodo v to tekmo vmešale, oziroma so se že, še druge države, kot so Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Švica, Velika Britanija in mnoge druge, seveda tudi Kitajska in Indija. Pred 1 mesecem mi je en moj kolega na moji univerzi, mlad profesor kitajskega rodu, povedal, da mu je neko kitajsko podjetje ponudilo 2 milijona dolarjev, če bi se bil pripravljen za 3 leta preseliti na Kitajsko in tam pomagati vzpostaviti neko novo podjetje. To je sicer ekstremen primer. Vprašati se moramo, kako se bo Slovenija na ta prihajajoči globalni boj za talente pripravila. Na katere karte bo igrala, kako bo motivirala lastne kadre, da ostanejo v Sloveniji? Kako in katere tuje kadre bo uvažala? ...

Najbolj pomembno je, da starejša generacija znanstvenikov, ki ustvarja znanstveno politiko danes, vzpostavi razmere, v katerih bodo mladi ljudje lahko uspešno delovali v Sloveniji. Mladi danes ne odločajo sami o sebi, politiko krojijo generacije pred nami. Jaz opažam, da je v Sloveniji prisoten generacijski konflikt med starejšimi in mlajšimi znanstveniki. Spori med mladimi in starejšimi znanstveniki so bistveno bolj pogosti kot tukaj na moji univerzi v ZDA. (vir: Smo pripravljeni na veliko svetovno migracijo sposobnih kadrov? - Finance.si)
Jerala (1. pismo): Kaj lahko ukrenemo, da zajezimo odliv mladih možganov?
Barbič (1. pismo): Smo pripravljeni na veliko svetovno migracijo sposobnih kadrov?

Oznake: