''Silicijevo dolino bi lahko imeli tudi v Sloveniji''

Odlomki iz nadaljevanja dopisovanja Jerneja Barbiča, profesorja na University of Southern California, z Romanom Jeralo iz Kemijskega inštituta v okviru rubrike E-rgument revije Manager. (Glej tudi: Kvarkadabra blog: Začel se bo spopad globalnih razsežnosti za najboljše kadre)
Jaz bi za začetek predlagal, da se prosta profesorska in raziskovalna mesta v Sloveniji začne objavljati približno 1 leto v naprej, preko javno dostopnega razpisa na Internetu, na katerega se lahko prijavi kdorkoli na svetu. Če je to smiselno, se lahko da znanje slovenščine kot pogoj za prijavo. Lahko se doda tudi člen, da imajo načeloma prednost kandidati, ki so državljani Republike Slovenije. Tako ureditev ima Kanada, ki pri zaposlovanju univerzitetnih profesorjev povsem javno in odkrito preferira svoje državljane pred tujci. ...

S Slovenijo pa v zadnjem času sodelujem čisto na nekem drugem področju. Zanimajo me namreč inovacije, intelektualna lastnina in startup podjetja. Na to temo sem letos 1 teden predaval našim dodiplomskim študentom na Ekonomski Fakulteti Univerze v Ljubljani, na povabilo Prof. Janeza Prašnikarja. Tako da sem na ta način našel svoj stik s Slovenijo.

Pojem "Silicijeva dolina" je v Sloveniji pogosto razumljen dobesedno, kot da je potrebno direktno prekopirati ameriški model. Jasno je, da v Sloveniji to ni možno. Pravzaprav je potrebno govoriti o silicijevi dolini z malo začetnico. Torej gre za območje, kjer je koncentrirana visoka tehnologija, tako na univerzah kot v podjetjih. Take silicijeve doline že rastejo na Kitajskem, v Indiji in tudi v Evropi. Imeli bi jo lahko tudi v Sloveniji in sicer večinoma kar z domačim znanjem. (Vir: ''Silicijevo dolino bi lahko imeli tudi v Sloveniji'' - Finance.si

Oznake: