Kvarkadabra blog: Resnični razlogi posega v Nakvis

Kot smo že pisali (tukaj), želi vlada po nujnem postopku spremeniti Zakon o Visokem Šolstvu (ZViS). Med drugim naj bi se spremenila sestava sveta Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Ker gre za spremembe, ki lahko močno vplivajo na slovenski visokošolski prostor, se je primerno vprašati o razlogih teh sprememb.

Tudi v zadnji različici (10.9.2012 tukaj) se predlog sprememb oddaljuje od evropskih standardov in smernic, saj ne zagotavlja obvezne neodvisnosti, reprezentativnosti in strokovnega odločanja (več o tem v pojasnilih spodaj). Žal pristojno ministrstvo javnosti ni predstavilo razlogov - niti za vsebino niti za urgenco posega. Slišali smo le pavšalne izgovore, da se vzpostavlja neodvisnost Nakvisa od visokošolskih institucij (čeprav te sedaj imenujejo le 5 od 11 članov) in da se “s posegi v Nakvis rešuje problem javne veljavnosti diplom” (ki sploh ni problem; a tudi če bi bil, se ga reši z amandmajem enega člena). Pri tem ni razloženo, kako bi se fiktivnega prihodnjega problema veljavnosti diplom lahko rešili ravno z novo sestavo sveta Nakvis. Celo zadnja utemeljitev predloga spremembe zakona dne 3.9.2012 (na strani 9/3 tukaj), ki naj bi opisala cilje in načela spremembe, je povsem neinformativna: "sestava (sveta Nakvis) ... se spreminja tako, da se od (trenutne oblike) odmika". Brez besed torej.

Nakvis vsekakor ni brez težav, a so te večinoma posledica časa, zakonodaje in specifik nastanka agencije. Leta 2009 je prevzela akreditacijske in evalvacijske obveznosti Sveta za visoko šolstvo, ki je bil (ravno zaradi preteklega vpletanja politike) zadnje leto svojega delovanja skoraj neoperativen. Ob nastanku je tako Nakvis prevzela število nerešenih vlog za akreditacijo, hkrati pa je morala preoblikovati vsa merila in postopke v skladu z novim sistemom zagotavljanja kakovosti. V sodelovanju z deležniki agencija sedaj intenzivno izboljšuje postopke in rešuje ostale težave, ki so se pokazale v dveh letih njenega delovanja. Nakvis je edina državna agencija s posebnim statusom neodvisnega proračunskega porabnika. Pomembno je, da ostane neodvisna od deležnikov in trenutne politike.

Pa vendar, če bodo zakonski predlogi sprejeti, bodo predlagane spremembe vrinile politiko v odločanje agencije, zavrle trenutne postopke (vpeljava povsem nove sestave sveta) in močno otežile njeno vključevanje v evropski register EQAR in mednarodno mrežo ENQA, s tem pa zmanjšale mednarodno moč slovenskega visokošolskega sistema in diplom. Vlada bi zaradi tega morala javnosti predstaviti prepričljive razloge tako za spremembe kot za njihovo urgentnost. V nasprotnem primeru si lahko javnost mnenje o strokovnosti in namenih sprememb oblikuje sama.

Ali visokošolske institucije preveč vplivajo na Nakvis in nadzorujejo same sebe?
-- Ni res: v svet Nakvis so univerze imenovale 3 člane, ostale visokošolske institucije pa 2, torej skupaj 5 od 11 članov. Morda pa komu ni všeč, da nihče ne nadzoruje trenutni svet.

Ali je trenutno predsednico sveta imenovala vlada?
-- Vlada jo je imenovala le kot članico sveta, za predsednico pa jo je 14.4.2010 izvolil svet sam.

S čim lahko zares povečamo neodvisnost Nakvis?
-- Če želimo, da bodo člani sveta povsem neodvisni od vseh slovenskih deležnikov, potem jih pridobimo iz tujine. To je pravzaprav običajna praksa v tujih agencijah (švicarska agencija ima polovico članov iz tujine, nemške in avstrijske približno četrtino, po enega ali več jih imajo francoska, danska ter irska, itd). Trenutni svet Nakvis ima enega člana iz tujine. Po novem predlogu pa ne bo nobenega.

Kako bo po novem predlogu vlada lahko posegala v svet Nakvis?
-- Po stari zakonodaji so člane sveta izbrali deležniki sami. Po novi zakonodaji pa bo člane sveta izbiralo pristojno ministrstvo. Pogoj, da kandidate predlagajo VŠ zavodi in študentski sveti, je brezpredmeten, saj lahko vsak od 45 zavodov predlaga kolikor hoče kandidatov - na koncu še vedno izbira ministrstvo. Nova zakonodaja celo ukinja pogoj, da mora član sveta imeti izkušnje z zagotavljanjem kakovosti VŠ.

Kako je torej s problemom diplom UL?
-- Kot pojasnjujejo na UL in Nakvis, z javno veljavnostjo diplom UL ni težav. Postopek ponovne akreditacije UL ureja 14. člen ZViS, saj se rok sedmih let šteje od vpisa UL v razvid 29.6.2006. Pristojno ministrstvo namesto tega uporablja samo 23. člen prehodnih določb. Navedb ni preverilo pri UL ali pri Nakvis (ki spremlja akreditacije slovenskih VŠ zavodov), niti ni odgovorilo na njihova kasnejša pojasnila.

Je predlog sprememb nastal na strokovnih temeljih?
-- Stroka k pripravi sprememb ni bila vabljena. Pristojno ministrstvo tudi ni pokazalo zanimanja za strokovno ali javno razpravo: pripombe je sprejemalo le dva dni (kritika tukaj). Čeprav ima Nakvis najboljši vpogled v problematiko, ministrstvo njenih pripomb v večji meri ni upoštevalo. Po mnenju Nakvis so spremembe nedorečene, zmanjšujejo njeno neodvisnost in odpirajo luknje v zakonu (tukaj in tukaj in tukaj).

Zakaj se ZViS spreminja po nujnem postopku?
-- Tudi tega ministrstvo ni razložilo. Nujni postopek je primeren za vojne razmere ali naravne nesreče in nikakor ni primeren za temeljne sistemske spremembe. Še slabše je, da nujni postopek iz nadzora izloči tako stroko kot javnost. Tudi če bi res šlo za vprašanje veljavnosti diplom, bi to rešili z amandmajem enega člena in za to imeli čas do naslednjega septembra.

Zakaj bo spremenjena zakonodaja vplivala na mednarodni sloves slovenskega VŠ?
-- Diplome slovenskih VŠ zavodov pridobijo na mednarodni vrednosti, če Nakvis pridobi akreditacijo evropske zveza agencij ENQA oz se vključi v evropski register EQAR. Ta od akreditiranih agencij zahteva neodvisnost od deležnikov in politike. Mednarodni presojevalci ENQA bodo ocenili ali politična kultura v Sloveniji zavrača ali podpira vmešavanje politike v neodvisnost agencije. Če bo vlada sama izbirala člane sveta Nakvis, je to zelo očiten odklon od neodvisnosti agencije.

V čem je problem (ne-)reprezentativnosti sveta Navkis po novem predlogu?
-- V svetu Nakvis naj bi bili zastopani vsi deležniki glede na svoj pomen za slovenski prostor VŠ. Trenutno univerze imenujejo 3 člane, vlada ter študentske organizacije po 2 člana, po enega pa samostojni VŠ, višje šole, gospodarstvo ter sindikati. Novi predlog pa ne opredeljuje uravnotežene reprezentacije: možno je, da bo v svetu le en predstavnik univerz in niti en predstavnik samostojnih VŠ zavodov.

Zakaj ni primerno svet Nakvis sestavljati po KLASIUS področjih?
-- Pri posamezni vlogi so za KLASIUS področje presoje zadolženi strokovni evalvatorji, člani sveta pa odločajo na temelju njihovega poročila. Če pa se svet eksplicitno sestavlja po KLASIUS področjih, bo vsak član pridobil moč samostojne presoje o vlogah z njegovega/njenega področja in bo povožen institut deležniške in strokovne odločitve. Predlagan način sestave je v evropskem prostoru zelo neobičajen. Člani sveta naj bi bili izurjeni za presojo kakovosti, novi predlog pa tega ne zahteva.