Vlaganja v visoko šolstvo in znanost v času krize

Prof. dr. Dušan Mramor je v Sobotni prilogi objavil članek o posledicah, ki naj bi jih načrtovani varčevalni ukrepi imeli na visoko šolstvo, delovanje Univerze v Ljubljani in raziskovalnih inštitutov. Med drugim piše:
Spet sem se lotil še primerjave obsega vlaganj v šolstvo in znanost v Sloveniji z EU ter primerjave izobraževalnih in raziskovalnih rezultatov. Kot že mnogokrat sem ugotovil, da smo glede javne porabe v BDP povprečni na ravni šolstva (v letu 2009, za katero so zadnji podatki, Slovenija 5,7 odstotka; EU 5,55 odstotka) in podpovprečni v znanosti (v letu 2010 Slovenija 1,23 odstotka; EU 1,49 odstotka).

Glede na to, da Slovenija leta vlaga v znanost podpovprečno in da se vlaganje v znanost na dolgi rok gotovo izplača, je težko razumeti jemanje sredstev sektorju, ki naj bi igral pomembno vlogo tudi pri ponovnem zagonu gospodarstva. Pomembnosti izdatnega financiranja znanosti in visokega šolstva se zavedajo v vseh razvitih zahodnih državah, po katerih se radi zgledujemo. Odličen primer je Nemčija, ki stavi z vlaganjem v znanost in visoko šolstvo na hitrejši izhod iz krize. Leta 2008, ko se je pričela spopadati s krizo, so se dogovorili za najvišjo naložbo v znanost in visoko šolstvo po drugi svetovni vojni (Historic deal for German Science). The German cure for the recession:
Since the beginning of the economic crisis, experts have not stopped repeating that the best way to mitigate its effects and avoid its negative impacts on the future is to invest in more and higher-quality research, development and innovation. However, only some countries have initiated this adventure decisively. Thanks to a broad consensus of internal agreements aimed at increasing the excellence of its research facilities and partially reforming its educational system, Germany is currently the best example in Europe.

V Veliki Britaniji Paul Nurse, predsednik The Royal Society, pravi ob sprejetju proračuna za leto 2012, ki je sicer zvišal sredstva za raziskovanje:
If we want science to improve our situation we must think bigger than our competitors in investing in the full range of science and innovation from discovery, through development and on to application.

Če v Sloveniji mislimo resno s približevanjem zahodnemu svetu, bi v teh časih znanosti in visokemu šolstvu morali zagotoviti primerljiva sredstva z najbolj razvitimi zahodnimi državami in hkrati poskrbeti, da bo več povezave z gospodarstvom ter poskrbeti za takšno okolje, da bo tudi v gospodarstvu več vlaganj v inovacije in razvoj. Torej ne krčenje, ampak zvišanje sredstev.

Oznake: