Prof. dr. Dušan Mramor je v Sobotni prilogi objavil članek o
posledicah, ki naj bi jih načrtovani varčevalni ukrepi imeli na visoko šolstvo,
delovanje Univerze v Ljubljani in raziskovalnih inštitutov. Med drugim piše:
Spet sem se lotil še
primerjave obsega vlaganj v šolstvo in znanost v Sloveniji z EU ter primerjave
izobraževalnih in raziskovalnih rezultatov. Kot že mnogokrat sem ugotovil, da
smo glede javne porabe v BDP povprečni na ravni šolstva (v letu 2009, za katero
so zadnji podatki, Slovenija 5,7 odstotka; EU 5,55 odstotka) in podpovprečni v
znanosti (v letu 2010 Slovenija 1,23 odstotka; EU 1,49 odstotka).
Glede na to, da Slovenija leta vlaga v znanost podpovprečno
in da se vlaganje v znanost na dolgi rok gotovo izplača, je težko razumeti jemanje
sredstev sektorju, ki naj bi igral pomembno vlogo tudi pri ponovnem zagonu
gospodarstva. Pomembnosti izdatnega financiranja znanosti in visokega šolstva
se zavedajo v vseh razvitih zahodnih državah, po katerih se radi zgledujemo. Odličen
primer je Nemčija, ki stavi z vlaganjem v znanost in visoko šolstvo na hitrejši
izhod iz krize. Leta 2008, ko se je pričela spopadati s krizo, so se dogovorili
za najvišjo naložbo v znanost in visoko šolstvo po drugi svetovni vojni (Historic
deal for German Science). The
German cure for the recession:
Since the beginning of
the economic crisis, experts have not stopped repeating that the best way to
mitigate its effects and avoid its negative impacts on the future is to invest
in more and higher-quality research, development and innovation. However, only
some countries have initiated this adventure decisively. Thanks to a broad
consensus of internal agreements aimed at increasing the excellence of its
research facilities and partially reforming its educational system, Germany is
currently the best example in Europe.
V Veliki Britaniji Paul Nurse, predsednik The Royal Society,
pravi
ob sprejetju proračuna za leto 2012, ki je sicer zvišal sredstva za
raziskovanje:
If we want science to improve our situation we
must think bigger than our competitors in investing in the full range of
science and innovation from discovery, through development and on to
application.
Če v Sloveniji mislimo resno s približevanjem zahodnemu svetu, bi v teh
časih znanosti in visokemu šolstvu morali zagotoviti primerljiva sredstva z
najbolj razvitimi zahodnimi državami in hkrati poskrbeti, da bo več povezave z
gospodarstvom ter poskrbeti za takšno okolje, da bo tudi v gospodarstvu več
vlaganj v inovacije in razvoj. Torej ne krčenje, ampak zvišanje sredstev.
Oznake: G.A.