O vzrokih in posledicah

Da novega leta ne bomo začenjali s preveč težavnimi temami, po prejšnji objavi še ena "družinska". Nek prijatelj (ha-ha-ha) mi je povedal, kako je v neki knjigi napotkov za starše prebral naslednjo misel:
Večina otrok ima raje glasove visokih tonov, kar je morda razlog za to, da so ženski glasovi običajno po naravi višji od moških in da večina mater (ter očetov) svoj glas zviša za oktavo ali dve, ko se pogovarjajo s svojimi dojenčki.
Hm. Drugi del te povedi je po mojem kar optimističen, ko omenja višanje glasu za dve oktavi, da bi se prikupili svojemu otroku. Ne verjamem, da veliko staršev svojo običajno višino govora sploh lahko brez težav zviša za dve oktavi, še manj pa, da bi se s takim piskanjem posebej učinkovito prikupili svojemu otroku. Razen če jim je ime Bobby McFerrin. (Kar poskusite, govorite z običajnim tonom in potem poskusite kaj reči dve oktavi višje ter opazujte, kako reagira okolica - morda bodo z vami tudi zaslužili 80 milijonov evrov, najverjetneje pa jim boste podarili zgolj dobrodošlo humorno razvedrilo.)

Predvsem pa sem se nasmehnil ob prvem delu: zato, ker ima večina otrok raje visoke glasove, imajo posledično ženske višje glasove od moških? Ha! Le kaj bi si o tem mislil oni znani ekscentrik Charles Darwin?

Oznake: ,