Naj znanstvene zgodbe 2011

Časniki, ki pokrivajo področje (poljudne) znanosti so v zadnjih dneh začeli objavljati spiske naj-zgodb minulega leta.

Spisek 100 naj zgodb Discover Magazine je na voljo tukaj. Zgodbe si sledijo takole: 1. so nevtrini ki potujejo z nadsvetlobno hitrostjo, 2. napredek v boju s HIV, 3. superračunalnik Watson je zmagal na Jeopardy!, medtem ko je npr. iskanje higgsovega bozona celo pod zgodbo o kolesih na 32. mestu.

Nature sicer ni rangiral zgodb, kratek povzetek dogajanja l. 2011 pa je na voljo tukaj. Med zgodbami najdemo dogajanje okoli zarodnih celic v laboratoriju in na sodiščih; uganke o osnovnih delcih - od dogajanja okoli morebitnih negravitacijskih signalov temne snovi (po nekaj klikih vključno z omembo mojega prispevka), nadsvetlobnih nevtrinov, pa do iskanj na LHC ter zaprtja Tevatrona. Medtem ko je leto 2011 zaznamovalo kar nekaj znanstvenih škandalov, pa so znanstveniki odigrali pomembno pozitivno vlogo kot udeleženci pri arabskih pomladi. Leto 2011 je zaznamovala še upokojitev space-shuttla, težave naslednika Hubbla - James Webb Space Telescope, in eksplozija v odkrivanju planetov izven našega osončja. Medtem ko se je odkrivanje novih zdravil upočasnilo, pa je določanje DNA zaporedja postalo izredno poceni. Znanstveniki so se tudi soočali s političnimi pritiski in zmanjševanjem proračunov, l. 2011 pa je tudi videlo jedrsko nesrečo v Fukushimi. Opisi 10 ljudi, ki stojijo za naj-zgodbami so na voljo tukaj. Predvsem slednje toplo priporočam, res zanimivo branje.

Spisek Cosmos časopisa je tukaj. Prvi trije? Odkritje Zemlji podobnega planeta, nadsvetlobni nevtrini in higgs.

Scientific American: 1. Fukushima, 2. socialna omrežja in arabska pomlad, 3. nadsvetlobni nevtrini, 4. ekstremno vreme, 5. higgs.

Science odkritja leta so: zmagovalec je HIV prevencija za antivirusnimi zdravili, finalisti pa so odkritje o izvoru najpogostejših meteoritov na Zemlji; odkritje da so se naši predniki verjetno parili s sorodnimi hominidi; odkritje strukture proteina fotosistem II, ki je ključen pri fotosintezi; odkritje oblakov vodika v vesolju, ki naj bi bili sestavljeni iz prvotnega vodika nastalega ob prapoku; klasifikacija mikrobnih kultur v našem telesu; cepivo za malarijo; planeti izven našega osončja; načrtovanje struktur zeolitov; ter odkritje da celice, ki se več ne delijo pospešujejo staranje.

Želite vzdrževati "glas" Stephena Hawkinga?

Na strani Stephena Hawkinga, verjetno najslavnejšega invalida in verjetno tudi najslavnejšega trenutno živečega znanstvenika, je objavljena ponudba za delovno mesto vzdrževalca sistema, ki omogoča Hawkingu komunicirati s svetom in delno avtonomijo. Zahteve delovnega mesta lepo opiše slika na vstopni strani, kjer vidite zadnjo stran Hawkingovega invalidskega vozička z množico žic, nad in pod njo pa "STOP PRESS: Could you maintain this? If your answer is "yes", we'd like to hear from you!".

Podrobnejši opis je na voljo tukaj. Plača: 25 tisoč funtov letno.

Praznična logična dlakocepolicija (2)

Po objavi izpred dveh dni je tu še druga (in skoraj gotovo zadnja) objava o napakah knjige Dennisa Shashe Šifre, uganke in zarota. Saj ne, da bi se lahko primerjal s profesorjem Shasho po pedigreju računalniške logike. A se mi vseeno zdi, da je nekaj narobe, če takle ljubiteljski logik brez posebnih težav najde par tovrstnih logičnih napak v knjigi, ki bi po definiciji ravno morala biti brez njih.

Kakorkoli že, tu je še drugi problem:

100 tovarn izdela po 100 kosov posameznega sestavnega dela za izdelavo rakete, za katero pa so potrebni sestavni deli iz vseh tovarn. Za končno sestavitev rakete je tako treba doseči, da bo v vsaki tovarni po en kos sestavnega dela iz vsake tovarne, da jih v tovarni sestavijo skupaj, vendar pa zmanjkuje časa in ga je na voljo le 100 ur. Na voljo imate 100 tovornjakov, od katerih lahko vsak naloži do 100 kosov sestavnih delov (vsi so enako veliki), vendar pa med tovarnami lahko potujejo le sorazmerno počasi: med poljubnima dvema tovarnama pridejo v 5 urah, prav tako pa potrebujejo 5 ur, da do poljubne tovarne pridejo od začetnega parkirišča.

Ali obstaja način, da tovornjaki uspejo sestavne dele razpeljati v 100 urah? (Pri čemer velja, da tovornjaki ne izgubljajo časa s prekladanjem in tudi nimajo premorov, naenkrat pa lahko v eni tovarni nakladata in razkladata dva tovornjaka.)

Poročilo ESF o ARRS

Na straneh ARRS je dosegljivo poročilo evropske znanstvene fundacije o delovanju ARRS. Zanimivo branje. Marsikatera ugotovitev bo bralcem tega bloga verjetno domača. Tukaj je nekaj izsekov.

Since its founding in 2004, the Slovenian Research Agency (SRA) has been extremely effective in establishing itself as a modern and efficient funding agency comparable to well-established European research councils and funding organisations with much stronger heritage and current portfolios.

However, it appeared to us – through our various consultations and discussions – that during the process excessive reliance has been made on bibliometric indices, and their role in determining eligibility thresholds.

Funding instruments of SRA are comprehensive and efficient from an administrative point of view and allow for very simple financial management rules (i.e. the fixed grant values). However, the notion of collaborative research projects of various sizes and objectives could be further promoted[...]

The young researchers’ funding line within the current portfolio of SRA activities seems to be appreciated very much by its intended clients. In order to further contribute to Capacity Building as a crucial prerequisite of competitiveness, the Agency should consider increasing the volume of the young researcher instrument[...]

The Committee is of the opinion that in general, both well-established scientists and high-achieving early-career researchers, know best who they would need and want to collaborate with and in which country. It is to the advantage of the national research and education agenda, if greater flexibility is provided to empower and support the researchers to engage themselves and their students with other groups as they deem necessary.

The Committee also concluded that the Slovenian research system in general, and the SRA system in particular, do not appear as “welcoming” as they might intend towards excellent scientists from abroad or to Slovenians returning to their country. The Committee is of the opinion that the cultural openness of the Slovenian nation can be better translated into policy and regulatory arenas and practices in order that the national research systems can take more advantage of incoming foreign researchers and Slovenians returning from abroad.

Skrivnosti EU raziskovalnih projektov

Opozoril bi na zelo zanimivo raziskavo, ki jo je pred nekaj meseci za potrebe "lobiranja" na ravni EU pripravilo Ministrstvo za znanost v sodelovanju s prof. Anuško Ferligoj (soavtorji so še: Luka Kronegger, Andreja Venturini in Jana Kolar). Gre za kompleksno statistično analizo z naslovom PARTICIPATION IN THE EU FP – POLICY IMPLICATIONS (pdf), ki je bila menda ob predstavitvi v Bruslju deležna mnogih pohval in bo menda vplivala tudi na pripravo nove sheme razpisov - vsaj tako nam je povedal minister Lukšič ob njeni predstavitvi na zadnji seji SZT.

Bistvo raziskave je bilo pokazati, da so podporne analize, ki jih na ravni EU uporabljajo za pripravo evropskih raziskovalnih projektov, slabe oziroma neverodostojne, saj vidijo korelacije tam, kjer jih dejansko ni. V slovenski raziskavi so naredili večdimenzionalno analizo množice parametrov, ki bi lahko vplivali na uspešnost črpanja evropskega raziskovalnega denarja. Vsekakor si velja pogledati grafe in natančno poročilo o analizi, ki ga nadete na linku zgoraj, tule bom povzel le nekaj pomembnejših rezultatov, ki so zanimivi tudi za širšo javnost.

V analizi se je med drugim izkazalo, da je količina pridobljenega EU denarja sorazmerna s količino vloženega domačega denarja v raziskave, kar z drugimi besedami pomeni, da se državi vlaganje v znanost splača tudi zato, ker se vloženi denar v naslednjih letih povrne iz skupne vreče EU. Prav tako so iz razpoložljivih podatkov ugotovili, da sta največji napredek v zadnjih letih dosegli Estonija in Portugalska, od katerih bi se veljalo učiti. Obe sta veliko vlagali v znanost in vsaj Estonija je odprla tudi zelo uspešno agencijo, ki raziskovalcem vsestransko pomaga pri prijavah na razpise in jim nasploh nudi vso podporo. Menda nekaj podobnega že pripravljajo tudi pri nas.

Abstract The study aims to offer some insight into the performance patterns of Member States in the Framework Programme (FP) using advanced statistics. It also evaluates some key factors which affect participation rate in FP.
...
Member States can be grouped into four clusters. FR, DE, IT, ES, UK have the highest average on financial contributions per project as well as percentage of coordinators in FP7, but have the lowest number of projects per GDP and per capita. On the contrary, CY, EE, MT, SI have the highest number of projects per GDP and per capita, but the lowest average on financial contributions per project. They have also the highest financial contribution per GDP. AT, BE, DK, FI, GR, IE, NL, SE are performing well in all indicators, while BG, CZ, HU, LV, LT, LU, PL, PT, RO, SK have low averages on all performance indicators used in the study. Comparison of performance in FP6 to FP7 reveals that in FP7, the differences between the countries in the latter, least successful cluster and the other clusters of countries have generally intensified. ... It is evident that the year of accession to EU (“learning effect”) has no effect on FP indicators. However, the RD expenditure, which highly correlates with RD&I excellence, as well as the population in member state account for 92% of the variability between Member States in their financial contributions per retained project.
...
A number of policy recommendations can be drawn based on the results. ...

Firstly, performance of member states in FP is strongly related to the investment in RD in a country. In order to improve their participation, the countries therefore need to invest more.

Secondly, population of a county matters. In case of big countries this is likely due to the existence of internal networks of actors, which collaborate on national scale, and continue with the partnerships on EU scale. ... Of course, little can be done to increase the size of population of a country in order to offer more possibilities for networking on a national level, but it can virtually grow in size by opening its programmes to collaborations across borders and thus contribute to stronger integration of its research community in ERA.

Lastly, measures can be established in Member states, which will stimulate researchers to take leading roles in projects. With this, their visibility, impact as well as financial participation is likely to increase.

Spektakularen komet Lovejoy pravkar nad Andi

Posneto pred nekaj dnevi v Čilu tik pred sončnim vzhodom (vir: Time lapse: The spectacle of Comet Lovejoy | Discover Magazine):

Pogled na isti komet iz Mednarodne vesoljske postaje:

Praznična logična dlakocepolicija (1)

Pred časom sem že pisal o knjigi matematično logičnih ugank Dennisa Shashe, ko sem se pridušal o tem, kako je avtor ob logičnih razmislekih pozabil na življenjsko logiko zastavljenih problemov o dirkah bikov. Tedaj sem knjigo kmalu odložil na stran, sedaj pa jo ponovno vzel v roke ...

... in zelo kmalu spet naletel na dve problematični uganki, pri katerih je avtor nemara zgrešil tudi čisto po logični, ne samo življenjski plati.

Tako dlakocepstvo nemara ne bo zanimalo čisto vseh bralcev Kvarkadabre. A če je na katerem blogu moč najti ljubitelje logičnih ugank, potem imam prav s Kvarkadabro še kar dobre možnosti.

Torej, pojdimo k prvemu primeru / uganki:

Gre za pošiljanje sporočil s petimi različnimi "toni": A, B, C, D in E. Po zgodbi naj bi jih uporabljali v ameriški mornarici za kodirano prenašanje sporočil jedrskim podmornicam, pri čemer naj bi bil najbolj pogosto uporabljan ton B, najmankrat ton E, ostali trije pa nekako enako.

Zaplete se z ugotovitvijo, da se toni lahko pri sprejemu tudi napačno razumejo: in sicer je ton A lahko sprejet kot ton A, lahko pa tudi kot ton B, ton B se lahko sprejme kot ton B ali ton C, ton C se lahko sprejme kot ton C ali ton D, ton D pa kot bodisi ton D bodisi ton E. Edino ton E je vedno sprejet kot ton E.

Da bi se izognili zapletom, ko bi podmornice kako sporočilo razumele narobe (in, neizogibno, začele svetovno vojno), je treba razviti kodni sistem, ki bo vsak ton zakodiral v neko določljivo zaporedje in s tem preprečil zamenjavo. Če bi denimo ton A zakodirali (pošiljali) kot ton A (ki pa se ob sprejemu lahko sliši tudi kot ton B), potem tona B ne moremo zakodirati (pošiljati) kot ton B, saj bi v tem primeru med njima lahko prišlo do zamenjave. Pri tem je seveda zaželeno, da bi bil sistem čim bolj učinkovit, da torej ne bi po nepotrebnem vseboval daljših kod, kot pa je to nujno potrebno.

Kakšen je torej najbolj učinkovit sistem kodiranja (brez vloge za presledke), ki ne dopušča nobenih možnosti zamenjave?

Kitajski GPS = Beidou

Reuters poroča, da je Kitajska danes začela s poskusnim obratovanjem svojega geopozicijskega sistema (GPS), imenovanega Beidou. Ta za sedaj obsega 10 satelitov in je omejen na azijsko-pacifiško regijo. Do leta 2020 naj bi pokrival svet s 35 sateliti. Novica o tem na Yahoo.com je tukaj.

Zapis na wikipediji je na voljo tukaj. Zanimivo, da je Beidou nekakšna mešanica geostacionarnih satelitov in satelitov na nižjih ”srednjih” orbitah (take kot uporabljajo ameriški GPS, ruski GLONASS, in evropski Galileo). Kitajska je bila tudi udeležena pri razvoju evropskega sistema Galileo, a kot se zdi je tega sodelovanja konec?

The Hongkong based South China Morning Post reported in January 2008[20] that China was unsatisfied with its role in the Galileo project and was to compete with Galileo in Asian market.

Znanost in odpor

V reviji Physics Today je avstralski klimatolog Stephen Sherwood  nedavno objavil zanimiv esej, kjer primerja aktualni odpor proti podnebni znanosti z  znanimi zgodovinskimi primeri, kot je bil odpor proti kopernikovski paradigmi.

Inconvenient scientific claims also show parallels in their political progression. In the decades before Galileo began his fervent promotion of Copernicanism, the Catholic Church took an admirably philosophical view of the idea. As late as 1615, Cardinal Robert Bellarmine acknowledged that “we should . . . rather admit that we did not understand [Scripture] than declare an opinion to be false which is proved to be true.” But the very next year he officially declared Copernicanism to be false, stating that there was no evidence to support it, despite Galileo’s observations and Kepler’s calculations. Institutional imperatives had forced a full rejection of Copernicanism, which had become threatening precisely because of the mounting evidence. (...)
The agitations of modern greenhouse proponents appear to have provoked an antiscience backlash similar to the one against Galileo. In the space of only two years, almost as fast as Bellarmine changed his position on Copernicanism, leading moderates have been squeezed out of the main conservative political parties in both the US and Australia and replaced by hard-line rejecters of climate science. In Australia, climate policy was the leading issue behind the backlash; in the US it was one of many contributing factors. Because the Catholic Church of Galileo’s day had generally been a supporter of science and open inquiry, the condemnation of Copernicanism as it grew scientifically solid shocked many devout Catholics.2 Likewise, modern conservative political parties have until recently been friends of science, including climate and environmental studies. In the 1970s Republicans and Democrats in Congress were equally concerned about climate change, and as recently as 2004 leading Republicans were—at least in public—enthusiastic in their support of science. Their recent rejections of climate science have probably shocked many supporters. In both cases the backlash seems to have come when leaders were pushed to act on the basis of new evidence. (*)

Model ATLAS detektorja iz lego kock

9500 lego kock, 2000 evrov, 81 ur dela in poznavanje ATLAS detektorja, ter dobite model detektorja fizike delcev iz lego kock v merilu 1:50. Projekta se je lotil postdok na ATLASu, Sascha Mehlhase. Zabavno!

Inovativna shema 2011

Univerza v Ljubljani je pravkar objavila letošnji razpis za sofinanciranje doktorskega študija, ki tako kot lani poteka po t.i. inovativni shemi.

Vsota sofinanciranja ostaja enaka kot lani: za študente, ki bodo izbrani po shemi A, je financirana celotna šolnina plus letna štipendija 5.950 evrov,  v času študija jim pokrijejo še udeležbo na znanstveni konferenci do 2.500 evrov. Sofinanciranim po shemi B krijejo 50% šolnine, vendar največ do 2000 evrov na letnik. ( Kot smo videli zadnjič, so trije študiji na UL že dražji od 4000 evrov - biomedicina, ekonomija ter kemija).

Enak ostaja tudi seznam "aktualnih družbenih izzivov",  ki jih mora obravnavati doktorat, da se kvalificira za sofinanciranje kot "inovativen". Vendar tako kot lani, doktoratom, ki potekajo v povezavi z gospodarstvom, ni potrebno posebej navajati, da odgovarjajo na izzive iz tega seznama, saj se za "gospodarske" doktorate predpostavlja, da so sami po sebi inovativni. Spomnimo se, da je prav ta točka lani močno razburila akademsko skupnost, ki je v njej razbrala zapostavljanje bazične znanosti in humanistike ter poseganje v avtonomijo znanosti.

Lani  (v resnici v tem koledarskem letu) so se  trditve MVZT, da inovativna shema ne bo diskriminatorna do ne-aplikativcev, izkazale za resnične. To je sicer  v redu.  A del akademske javnosti (temu stališču se pridružujem) vendarle ni pomirjen, predvsem iz dveh razlogov. (1.) inovativna shema (ki se napaja prek evropskih sredstev proračunskega obdobja do l. 2013) ne predstavlja dolgoročne rešitve financiranja doktorskega študija, za katero država še nima koncepta ali rešitve. (2.) Tudi če so seznami "aktualnih družbenih izzivov" in prioriteta "povezave z gospodarstvom" le pragmatična formalnost za za črpanje evro-sredstev, so načelno nesprejemljivi. Neka manj benevolentna oblast bi jih dejansko lahko uporabila za selektivno financiranje doktorskega študija, pri katerem bi se določene znanosti znašle v stiski.

Zato je dobro biti precej pozoren na male in na videz nepomembne podrobnosti, kot sta  na primer ti dve razliki med lanskim in aktualnim razpisom.

Merila za ocenjevanje vlog  skupaj predvidevajo največ 80 točk, ki jih razdelijo v 4 kriterije. To je v obeh razpisih isto.
Lansko leto se je 2. kriterij glasil "Povezanost programa raziskovalnega dela s predvidenim sodelovanjem v relevantnih raziskovalnih programih/projektih." in je predvideval 20 točk.
Letos se sicer imenuje isto, vendar šteje 10 točk , dodano pa mu  je še pojasnilo, ki ga lani ni bilo, in se glasi:

Ocenjuje se relevantnost raziskovalnih programov/projektov v katere so vključeni prijavitelji, glede na 3. točko javnega razpisa. Predvideni sta 2 kategoriji točk: 5 (za raziskovalni projekt v povezavi z reševanjem aktualnih družbenih izzivov)  ali 10 (za raziskovalni projekt v povezavi z gospodarstvom) po presoji  ocenjevalne komisije (*)

Če prav berem, gre za spremembo od lani, ki v tej kategoriji "ne-gospodarske" doktorate avtomatično postavi pet točk nižje od "gospodarskih".

Druga razlika je pri 4. kriteriju - "Primernost in usposobljenost delovnega mentorja."  Ta je lani obsegal 10 točk, letos pa jih 20, torej gre za zamenjavo teže s prej omenjenim 2. kriterijem.  A spet je mala razlika v utemeljitvi lani in letos. Ostanite z mano :)

LANI: 

Ocenjuje se relevantnost področja dela in referenc delovnega mentorja za raziskovalno delo in doktorski študij doktorskega kandidata.  Delovni mentor je strokovnjak iz gospodarstva oz. negospodarstva, razen državne uprave, visokošolskih zavodov,  javnih raziskovalnih zavodov in raziskovalnih organizacij, v katerih je raziskovanje njihova osnovna dejavnost. Vloga delovnega mentorja je sodelovati z doktorskim študentom in mu pomagati ter omogočati raziskovanje v delovnem okolju, na katerem temelji njegov doktorski študij. (*)

LETOS:

Ocenjuje se relevantnost področja dela in referenc delovnega mentorja  za raziskovalno delo in doktorski študij prijavitelja. Delovni mentor je strokovnjak iz gospodarstva oz. negospodarstva, razen  državne uprave, visokošolskih zavodov,  javnih raziskovalnih zavodov in  raziskovalnih organizacij, v katerih je raziskovanje njihova osnovna  dejavnost. Primernost in usposobljenost delovnega mentorja se ocenjuj gled na  delovanje delovnega mentorja v povezavi z negospodarstvom (10 točk) ali  z gospodarstvom (20 točk). (*)

V letošnjem besedilu razpisa obstaja razlikovanje med "gospodarskim" in "negospodarskim" delovnim mentorjem, ki ga v lanskem razpisu ni bilo, in ki konkretno govori  o omejitvi  "ne-gospodarskih" doktoratov za dodatnih 10 točk proti "gospodarskim".

Če torej obe letošnji spremembi seštejemo, je videti, da  lahko "negospodarski" doktorati letos dosežejo največ 65 točk od možnih 80 točk, kolikor jih lahko dosežejo "gospodarski"! Torej imajo v izhodišču 15 točk hendikepa.

Ali pravilno beremo spremembe v razpisu Inovativne sheme za sofinanciranje doktorskega študija? Mislim, da lahko pričakujemo pojasilo MVZT in UL.

Vulkani leta 2011

Alan Taylor na "the Atlantic" redno objavlja zbirke fotografij, foto-reportaze, z izredno kakovostnimi fotografijami. Tokrat je objavil 36 fotografij vulkanov v letu 2011. Vredno ogleda.

Okrogla miza "Bo demokracija vzdržala?"

Če boste v sredo popoldne (21. decembra 2011) kaj hodili po Ljubljani, ali pa če ste v skrbeh za demokracijo, potem ste vabljeni v Center Evropa, kjer se bo ob 17.30 začela okrogla miza z naslovom "Bo demokracija vzdržala?", namenjena predvsem razmišljanjem o parlamentarni demokraciji v EU, ki jo organizirata Slovensko društvo za evropsko pravo in Center Evropa.

Okroglo mizo bo vodil Miro Cerar, sodelovali pa bomo še Darja Lavtožar Bebler, Lojze Peterle, Zvone Bergant in moja malenkost.

Misija evro vizija

Pod zgornjim naslovom je na spletu spet brezplačno na voljo moja nova IUS kolumna od danes zjutraj.

Včasih se človek odloča, ali bi raje kritično opozarjal na tegobe in pretil zapasti v slabo voljo, ali pa bi si dal hudomušnega duška in morda še koga vsaj mestoma nasmejal. Če boste kolumno prebrali, se mi lahko v komentarjih pomagate odločiti, katero možnost sem izbral tokrat.

Najpomembnejše lastnosti dobrega starša?

Ponudba knjig z nasveti o starševstvu menda  presega celo ponudbo knjig o dietah in hujšanju. Da bi se starši čim lažje znašli v obilici najrazličnejših nasvetov, so pri reviji Scientific American Mind predstavili raziskavo, ki je analizirala v ZDA popularne pristope k starševstvu. Sestavili so listo desetih domnevno najpomembnejših lastnosti dobrega starša (What Makes a Good Parent?) in poskušali preverjati njihovo dejansko učinkovitost. Rezultat je zaporedje lastnosti, ki si sledijo od najpomembnejših k manj pomembnim. Pri tem je zanimivo, da za povsem pričakovano prvo lastnostjo (ljubeč odnos do otroka) takoj sledita dve, ki jih marsikdo ne bi uvrstil tako visoko, a sta se v raziskavi izkazali za zelo pomembni. Obe ti dve lastnosti (umirjanje stresa in zdrav partnerski odnos) celo ne zadevata neposredno samega odnosa staršev do otrok.

1. Love and affection. You support and accept the child, are physically affectionate, and spend quality one-on-one time together.
2. Stress management. You take steps to reduce stress for yourself and your child, practice relaxation techniques and promote positive interpretations of events.
3. Relationship skills. You maintain a healthy relationship with your spouse, significant other or co-parent and model effective relationship skills with other people.
4. Autonomy and independence. You treat your child with respect and encourage him or her to become self-sufficient and self-reliant.
5. Education and learning. You promote and model learning and provide educational opportunities for your child.
6. Life skills. You provide for your child, have a steady income and plan for the future.
7. Behavior management. You make extensive use of positive reinforcement and punish only when other methods of managing behavior have failed.
8. Health. You model a healthy lifestyle and good habits, such as regular exercise and proper nutrition, for your child.
9. Religion. You support spiritual or religious development and participate in spiritual or religious activities.
10. Safety. You take precautions to protect your child and maintain awareness of the child’s activities and friends.

"Study ... compared the effectiveness of 10 kinds of parenting practices that have gotten the thumbs-up in various scientific studies. It also showed how parenting experts rate those practices and looked at just how many parents actually use those practices. In other words, we compared three things: what experts advise, what really seems to work and what parents actually do."

Mentor leta 2011

Društvo mladih raziskovalcev Slovenije je prejšnji četrtek razglasilo Mentorja leta 2011. Janku Kosu (Fakulteta za farmacijo, UL; Mentor leta 2009) in Domnu Leštanu (Biotehniška fakulteta, UL; 2010) se je letos pridružil Igor Muševič, redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko na UL.

Zahtevnost, a tudi raziskovalna svoboda odlikujeta mentorski slog dr. Igorja Muševiča, mentorja leta 2011 po izboru Društva mladih raziskovalcev Slovenije. V kratkem govoru po prejetju priznanja je navedel tri osnovna načela, ki se jih drži v svojem odnosu z mlajšimi kolegi: »Mlademu raziskovalcu dopuščam raziskovalno svobodo. Začetki raziskav so običajno zelo nejasni, prav tako ni jasen končni rezultat. Zato je zelo pomembna mentorjeva podpora, da mladi raziskovalec vztraja in zaupa svojemu notranjemu instinktu, ki mu pravi, kam naj gre, kaj naj išče. Drugo načelo se nanaša na strah pred uspehom. V Sloveniji smo preveč obremenjeni z majhnostjo. Imamo dobre šole, pamet pa je enakomerno porazdeljena po svetu, zato se lahko vedno kosamo z najboljšimi. Tretje načelo je, da ni neumnih vprašanj. Treba je preizkusiti tudi najbolj nore ideje.«

Sporočilo za medije je tukaj.

Srbija postala pridružena članica CERNa

CERN council je danes potrdil pridruženo članstvo Srbije, ki se je tako pridružila Izraelu. V najmanj petih letih sledi nato odločitev o polnem članstvu. Podobno veselo novico o Sloveniji še čakamo...

Kako vidijo Higgsov delec?

Finding the Higgs Boson is no easy task. Like most subatomic particles, it cannot be directly observed. But as CERN physicist Monica Dunford explains, we can instead try to look for what particles like the Higgs decay into. She demonstrates using a snapshot of what scientists expect to see when they find the Higgs. Recorded June 2010; Posted December 2011

Celoten pogovor najdete tule: World Science Festival Video : Back to the Big Bang: Inside the Large Hadron Collider

Ukinitev železniške povezave z Italijo

Prejšnji teden so ukinili še zadnjo neposredno potniško železniško povezavo Slovenije z Italijo. V Italijo še vedno lahko potujete peš, z avtom, z letalom, s kolesom, kakorkoli, le z vlakom ne več. Škoda.

Zaradi pogodbenih težav med Italijanskimi železnicami (Trenitalia) in Madžarskimi železnicami (MAV-START) bo nepričakovano ukinjen vlak EuroNight Venezia, ki vozi med Budimpešto in Benetkami preko Ljubljane. Z novim voznim redom, ki začne veljati v nedeljo, 11. decembra 2011, ne bo več neposrednega vlaka v prometu z Italijo.
Žal v kratkem času ne moremo zagotoviti nadomestnega vlaka, saj so Italijanske železnice zanj postavile velike administrativne in tehnološke ovire. Zaradi odpovedi vlaka bomo poskusili poiskati druge alternativne možnosti za potovanje v Italijo, kar bi lahko bil avtobusni prevoz, kakor so to ob enakih težavah že storile Avstrijske železnice, ali posebni vlak v poletni sezoni.
Trenutno je mogoče potovati v Italijo, tako da se z vlakom odpeljete v Koper, od koder se lahko odpeljete z avtobusom v Trst, nato pa naprej z vlakom, ali pa potujete z vlakom v Beljak, kjer lahko presedete na avtobus, ki vozi v Benetke. (Slovenske železnice)

Higgs na vidiku?

Danes je bila v CERNu predstavitev iskanj higgsovega bozona z do sedaj zbranimi trki. Ker sem bil med prenosom na letalu, ne morem porocati iz prve roke, tako le link na zapis na Resonaances.

Okupacija Harvarda in koncept "produktivne demokracije"

Gibanje "Okupatorjev" je imelo pred kratkim celodnevni "Teach-In" na na Harvardu (Occupy Harvard), na katerem je bilo več zanimivih predavanj, ki so zdaj na voljo tudi na internetu. V spodnjem videu lahko med drugim spoznate politično vizijo "produktivne demokracije", ki jo predavatelj predstavi kot alternativo socialdemokraciji.

Last Wednesday, the Occupy movement gained a little more intellectual momentum when eight faculty members from Harvard, Boston College, and N.Y.U. gathered in Cambridge to present a daylong Teach-In. In one talk, Archon Fung took a vague thesis of the Occupy movement — “Shit is Fucked Up and Bullshit” — and gave it some academic depth in a data-filled talk called “Why Has Inequality Grown in America? And What Should We Do About It?” The other talks are available on YouTube. (Vir: Why is the U.S. F’ed Up? 8 Lectures from Occupy Harvard Teach-In Provide Answers | Open Culture)

Intervju z Gregorjem Majdičem

Delo, 11.12.2011

O vaši novi metodi zdravljenja živali z matičnimi celicami, kar že tržite prek podjetja Animacel Biotehnologija, so ocenjevalci inovacij pisali v superlativih. Kako je prišlo do te inovacije, ki vsaj na prvi pogled odstopa od vaših siceršnjih raziskav?
Drži, da se mi v glavnem ukvarjamo z raziskavami možganov, med drugim tudi v okviru projekta, ki ga finančno podpira ameriška vlada.Toda mene zanimajo tudi matične celice in tako se mi je nekega dne porodila ideja, da bi se lotil tega projekta. Ker vem, da v ljubljanskem kliničnem centru uporabljajo terapijo z matičnimi celicami pri določenih oblikah srčnega popuščanja, je bila moja prva ideja, da bi se tega lotil pri mačkah in psih. Nato smo razvili učinkovito zdravljenje oziroma lajšanje težav pri številnih živalskih boleznih, kot so obraba hrustanca, kolčne displazije, artroze ter poškodbe in vnetja kit in vezi, morda bomo to razširili tudi na poškodbe hrbtenjače. Zaenkrat zdravimo pse, predvidoma bomo v kratkem podoben način zdravljenja ponudili tudi pri konjih in mačkah. Klinični potek zdravljenja je dokaj preprost in tudi za žival dokaj nestresen.  

Pomoč ste menda potrebovali tudi vi, in to zaradi zapletov pri ustanovitvi firme Ani macel Biotehnologija... 
Naše podjetje je spin out, kar pomeni, da je ideja nastala v univerzitetnem okolju, kasneje pa smo ustanovili podjetje za trženje te inovacije. Pri ustanavljanju smo imeli precejšnje težave. Govorili so nam, da smo tajkuni, da s tem privatiziramo in uničujemo fakulteto... V odločilno pomoč pri ustanovitvi nam je bila podpora vodstva univerze. Žal ljudje v večini naših akademskih okolij enostavno ne razumejo, zakaj je nujno potrebno povezovanje znanosti in gospodarstva, da prihaja denar za njihove plače in raziskave iz davkov, ki jih država lahko pobira samo iz gospodarstva. Več kot bomo imeli novih podjetij z visoko dodano vrednostjo, več denarja se bo lahko vrnilo v akademsko sfero.

Bi podjetje lahko ostalo v okviru fakultete?
Ne, ker bi tam lahko delali samo v zelo omejenem obsegu, zato ne bi mogli izkoristiti tržnih potencialov, ki se nam ponujajo. Naj bom konkreten – s fakultetno opremo in kadri bi lahko izpeljali le nekaj zdravljenj na leto, zdaj pa v prvem letu računamo na nekaj sto, v nekaj letih pa že nekaj tisoč zdravljenj. Poleg tega fakulteta ne more odpirati poslovalnic v tujini, mi pa imamo velike načrte za širjenje v tujini, konkretno se ta trenutek že pogovarjamo o odprtju poslovalnic na Hrvaškem in v ZDA, v drugi polovici naslednjega leta pa nameravamo naskočiti trge v severni Italiji, Avstriji in Nemčiji.

Ime česa je #trenirka?

Že dolgo se ni zgodilo, da bi se pri nas preko interneta motivirala taka množica, kot se je včeraj in danes zaradi t.i. "afere #trenirka". Kolegi na Facebooku in Twitterju se slikajo v adidas trenirkah in tekmujejo, kdo bo imel bolj pristno z več belimi črtami, s kapuco in po možnosti iz šumeče tkanine. Med pobudniki raznih akcij in shodov na to temo vidim znance, za katere sem bil še do včeraj prepričan, da jih nobeno dogajanje s področja politike niti malo ne gane. Zdaj pa se že fotografirajo v #trenirka opravi in prijatelje vabijo na shode.

Zaradi specifične situacije po volitvah se je, kot  vse kaže, tudi pri nas zgodilo nekaj podobnega, kot se je pred časom v Egiptu in drugje po Bližnjem vzhodu. Tako kot so imeli mladi v arabskem svetu preprosto vsega dovolj in niso mogli več stati ob strani in nemo opazovati, kako v njihovih državah vse samo nazaduje, je sporočilo afere #trenirka pri nas podobno: nekaterim stvarem je treba preprosto reči NE! Čeprav gre pri nas za bistveno drugačno situacijo, je po mojem motivacijska energija, ki napaja gibanje #trenirka, povsem enaka kot pri podobnih "Facebook gibanjih" drugje po svetu. Svet pač ni več takšen, kot je bil še včeraj. #trenitka je tako ime politične energije, ki je nikakor ne gre podcenjevati.

Od spočetja do rojstva ... v besedi in sliki!

Davčna anomalija

Iz članka v današnjem Dnevnikovem Objektivu (avtorja Sašo Polanec, Aljoša Feldin)

Slovenija je edina država, ki davčne stopnje prikraja tako, da se splošna davčna olajšava znižuje z višino dohodka. Če je na primer bruto plača nižja od 10.342,80 evra, bo splošna olajšava znašala 6.205,68 evra, za bruto plačo med 10.342,80 in 11.965,20 evra bo znašala 4.205,74 evra, za bruto plačo nad 11.965,20 evra pa le še 3.143,57 evra.

Z višjo bruto plačo tako dohodnina ne raste le zaradi višje davčne osnove, ampak tudi zato, ker se znižuje splošna olajšava. V tabeli so prikazane: višina bruto plače, socialnih prispevkov, splošne davčne olajšave, dohodnine, neto plače in povprečne davčne stopnje za določene višine dohodkov. Iz nje je razvidno, da se ob povečanju bruto plače zgolj za 1 evro, z 10.342,80 na 10.343,80 evra, neto plača zmanjša za kar 319 evrov.

Kritični bralci bi lahko ob navedenih podatkih skomignili z rameni, češ da gre za relativno majhen interval dohodkov in da takšna davčna anomalija ni preveč škodljiva za delovne spodbude. Vendar pa je takšen pogled napačen, saj je v intervalu med 10.363 in 10.832 evrov okoli 2,5 odstotka vseh zaposlenih, v naslednjem intervalu pa okoli 2 odstotka vseh zaposlenih (podatki SURS), kar vsekakor ni zanemarljivo.

Za nekaj čez 4000 ljudi bi torej bilo bolje, če bi jim plače znižali...

Med Olimpom in Hadom - predstavitev knjige

Kaj imajo skupnega Čingiz Ajtmatov, Samuel Beckett, Albert Camus, John Donne ... Walt Whitman, Emile Zola in Oton Župančič?

Vsi so, tako kot še mnogi njihovi literarni kolegi, omenjeni v knjigi Med Olimpom in Hadom: Enakost v pravu in literaturi, ki je - po moji subjektivni oceni - lep dokaz, da lahko tudi študenti spišejo povsem všečne in pretehtane razpravne eseje.

Knjiga sicer gotovo ne bo dosegla prodajnih uspehov Sašovega kova na Amazonu (ne samo zato, ker je napisana v slovenščini in ker je v elektronski obliki tako ali tako ne bomo prodajali prek tega portala, temveč tudi zato, ker je Amazon krepko za časom in nima posebne kategorije Knjige o pravu in literaturi, v kateri bi se skoraj gotovo uvrstili med 100 najbolj prodajanih), a je vseeno lahko zelo uporabno (in stroškovno učinkovito) novoletno darilo za dedke, babice, strice, tete, prijatelje ali same sebe.

Kakorkoli že, predstavitev knjige bo v ponedeljek na Pravni fakulteti, kot si lahko preberete v tem napovedniku. Navsezadnje pa: na predstavitvi bo knjiga na voljo še 20 % ceneje - torej bo (zaokroženo) stala 12,01 evra. Vabljeni!

Evropa in njeni škripci

EU je v zadnjem času spet v ospredju pozornosti, in to še zdaleč ne samo "doma". Kot že mnogokrat doslej je spet v krizi in spet se kot najbolj logična rezultata ponujata dva poteka dogodkov z nasprotnih strani daljice: ali bo vsak hip začela razpadati ali pa se bo povezala v še trdnejšo (in še bolj) federalno tvorbo.

To povleče za seboj tudi kak nastop v medijih. Pred par tedni sem sodeloval na okrogli mizi o prihodnosti EU na TV Slovenija 3, ki si ga lahko ogledate v spletnem arhivu, danes pa bom gost v Studiu ob 17h na prvem programu Radia Slovenija.

(Malo manj) pravo in (malo bolj) intuicija

V začetku tedna sem na to temo objavil novo IUS kolumno, pri čemer s to objavo na nek način sklenjam krog, saj je temo na nek način spodbudila prav Kvarkadabra.

Durban, podnebna pogajanja

KAJ? 17. redna konferenca pogodbenic  (COP17) Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) v Durbanu v Južnoafriški republiki od 28. novembra do 9. decembra.

NA MIZI JE ...? Kjotski protokol o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov je bil sprejet na 3. konferenci konvencije v Kjotu l. 1997, njegova veljavnost pa se izteče prihodnje leto, 2012. Države do sedaj niso uspele sprejeti še nikakršnega dogovora o njegovem nadaljevanju, čeprav pogajanja intenzivno tečejo že (vsaj) od konference na Baliju l. 2007 (COP13).
Od balijske konference naprej pogajanja potekajo dvotirno. Poleg kjotskega tira potekajo pogajanja po tiru t.i. dolgoročnega sodelovanja (Long-term Cooperative Action ali LCA). Če je kjotski tir ves čas  bolj ali manj v slepi ulici,  so tu začrtali nekaj pomembnih dogovorov. Najpomembnejša sta dogovor o zmanjševanju emisij zaradi krčenja in degradacije tropskih gozdov  (Reducing Emissions from Deforestation and Forest Degradation,  REDD, in nadaljevanje z večjimi zavezami, REDD+) in v Kopenhagenu l. 2009 (COP15) dogovorjeni Zeleni podnebni sklad (Green Climate Fund). Slednji naj bi zagotavljal večje vsote denarja za financiranje razvoja in prilagajanja podnebnim spremembam v revnejših državah, vendar (predvidljivo) obveznosti in način financiranja še niso dogovorjeni - v predlogih je bilo govora o pomoči, ki bi do l. 2020 dosegla 100 milijard dolarjev letno.

KAKO KAŽE? Guardian je pred konferenco verjetnost dogovora glede štirih ključnih vprašanj ocenil takole: podaljšanje Kjotskega protokola - 2/10; kakršen koli dogovor o zmanjšanju izpustov na raven, ki bi omogočala, da ostanemo pod dvigom povprečne globalne temperature za 2°C do konca stoletja - 1/10; dogovor o financiranju podnebnega sklada - 7/10; operacionalizacija sporazuma o zaščiti gozdov (REDD+) - 7/10.
Greenpeaceov komentator je potek pogajanj po enem tednu (3.12.) ocenil kot relativno pozitiven glede gozdov in podnebnega sklada.
Glede vsaj načelnega dogovora o podaljšanju Kjotskega protokola so informacije vsak dan različne. Ker so se mu ZDA že dejansko odpovedale (trdno v njihovem "taboru" so še Japonska in Kanada), glavna pogajanja o rešitvi Kjota  potekajo med EU, Kitajsko in Indijo. Ban Ki-mun je v torek (6.12.) možnost dogovora označil kot "out of reach" - za zdaj nedosegljivo.

V ČEM JE PROBLEM?  Osnova KP je razdelitev držav podpisnic na dve skupini, "razvite" (t.i.  države Aneksa 1.) in ostale. Le razvite države  so zavezane k zmanjšanju izpustov CO2 - v povprečju 5% od  ravni l. 1990 do l. 2012. Države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, se načelno upirajo temu, da bi bile v načrtovanem drugem kjotskem obdobju zavezane zmanjšanju izpustov, saj do sedaj niso bile. Te države torej podpirajo nadaljevanje Kjotskega protokola, če ta ostane glede zavez držav takšen, kot je sedaj. 
Evropska unija, ki izrazito podpira nadaljevanje Kjota, je v Durbanu zavzela nekoliko ostrejše stališče, in terja od razvijajočih se velesil, kot je Kitajska, da se tudi formalno zavežejo k zmanjšanju izpustov, če naj EU podpre nadaljevanje Kjotskega protokola. Vendar je glede teGa  od vseh strank EU še vedno  najbolj fleksibilna.
Skupina G77 (države v razvoju) po eni strani priznavajo Kitajsko za svojo "voditeljico" v pogajanjih, po drugi strani pa zastopajo maksimalne cilje glede zmanjšanja izpustov, ki jih od vseh velikih sil še najbolj zastopa EU.
ZDA (in bližnji zavezniki) se odpoveduje Kjotu in načelno zagovarja stališče, da je dogovor o zmanjšanju izpustov najbolje suspendirati do l. 2020.

ALI SPLOH POTREBUJEMO SPORAZUM? Kljub Kjotskem protokolu so globalni  izpusti v zadnjem desetletju pospešeno naraščali. Države, ki so se vsaj načelno pripravljene zavezati zmanjšanju emisij s Kyotom 2 (EU, Nova Zelandija in Avstralija) že predstavljajo premajhen delež izpustov, da bi bil cilj 2°C segrevanja realno dosegljiv. Iz vidika znanosti (ali pa realnosti) je Kjoto neuspešen pri preprečevanju podnebnih sprememb.
Po drugi strani je bil Kjoto prvi resni mednarodni poskus politike glede preprečevanja podnebnih sprememb. Če bo opuščen, bo to kakor priznanje, da takšna politika ni mogoča.
Drugi tir pogajanj (finančni skladi za pomoč pri prilagajanju podnebnim spremembam, ohranjanje gozdov, ...) je uspešnejši in gotovo potreben tudi, če dogovor o Kjotu ne bo mogoč. Aktualno vprašanje, ki nastopa že vsaj od Cancuna lani (in o katerem smo takrat že pisali)  je, če dokončna ločitev obeh pogajalskih tirov - neuspešnega kjotskega in relativno uspešnega o "dolgoročnem sodelovanju" -, ki jo zagovarjajo recimo ZDA, de facto pomeni pokop prizadevanj za novi Kjoto.

KAJ VSE TO POMENI ZA SLOVENIJO? Katkoročno uspeh ali neuspeh pogajanj najbrž na Slovenijo nima večjega vpliva. Evropska unija se je namreč že sama zavezala s strategijo Evropa 2020 k 20% ali 30% zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do l. 2020, glede na ravni iz l. 1990.  (Gledano širše, pa je seveda globalni dogovor za nas, kot tudi za vse ostale zemljane, vitalnega pomena.)

KAKŠEN POSEBEJ DOBER KOMENTAR? Na misel pride recimo tale zapis Marka Lynasa, gotovo pa bo v prihodnjih dneh sledila velika količina analiz in refleksij.

O higgsu 13.decembra

V blogosferi (tukaj, tukaj in tukaj), pa tudi na hodnikih visokoenergijskih oddelkov po svetu vre od vznemirjenja. 13. decembra se obetata dve zanimivi predstavitvi v CERNu s strani eksperimentov ATLAS in CMS. Menda naj bi oba videla prve signale higgsa z 2 do 3 sigma signifikanco.

Zgodba o Higgsu je zasencila odkritje prve direktne krsitve CP simetrije v razpadih carobnih kvarkov izpred treh tednov, ki jo je najavila kolaboracija LHCb. V principu bi to lahko bil prvi signal nove fizike, ce le napovedi znotraj standardnega modela ne bi bile tako nenatancne. Zapis na Resonaancah je tukaj (tudi o mojem clanku in o "konkurencnem" clanku soblogerja Jerneja -da ugotovite kateri je kateri boste morali klikniti na povezave :-)).

Končno bolj odprti razpisi na naših univerzah?

Močno upam, da se bo spodnji predlog, ki ga je omenil prof. Pejovnik danes v intervjuju za Delo, uresničil še letos. Točno o tem je pisala Alenka na našem blogu že pored tremi leti: Zaposlovanje na Univerzi v Ljubljani. Hkrati bi bilo dobro, če bi rektorji sprejeti tudi izjavo, da se bodo kadrovske komisije res odločale glede na kvaliteto kandidatk in kandidatov. (Ena tipična zgodba: Konkurenca in izbor kandidatov po slovensko)

Druga prednost ali slabost univerz so njeni zaposleni. Na UL še vedno velja, da večina tistih, ki po diplomi in doktoratu ostanejo na univerzi, najprej postanejo asistenti, nato pa čakajo, da se izprazni »njihovo« profesorsko mesto. Kdaj bodo končno odprti razpisi?
Ali veste, kaj je resničen vzrok, da nimamo več odprtih razpisov? To, da od kandidatov zahtevamo, da že imajo habilitacije. To moramo odpraviti in na rektorski konferenci se na pobudo mariborskega rektorja resno pogovarjamo o tem, da bo delovno mesto odprto za vse, šele nato pa bo izbrani kandidat (lahko tudi tujec) opravil še habilitacijo.
Ali lahko to uredite univerze same?
Prav gotovo lahko štiri univerze, če bomo dosegli dogovor, to hitro uredimo. Mislim, da bodo vsi rektorji to podprli, čeprav se z novim rektorjem primorske univerze o tem še nisem pogovarjal, njegov predhodnik pa je bil temu naklonjen. (Vir.: Univerza ima težave s kakovostjo, a ne zaradi bolonjske reforme - Intervju z rektorjem UL prof. Stanislavom Pejovnikom - Sobotna priloga Delo.si)

Sam sem sicer še vedno prepričan, da brez odločnejših ukrepov, večje kvalitete na naših univerzah ne bo. Tule sta dva konkretna predloga: Treba bo preiti od besed k dejanjem! in Pet predlogov.