ponedeljek, 28. november 2011

Plače na Univerzi v Ljubljani


Še nekaj statističnih zanimivosti. Najvišja in povprečna izplačana plača na fakultetah UL septembra 2011. Vir: AJPES

MEDICINSKA FAKULTETA8.5002.560
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO  N GEODEZIJO7.6362.467
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE6.8282.465
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO6.7582.300
EKONOMSKA FAKULTETA6.5992.629
VETERINARSKA FAKULTETA6.5871.956
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA6.5452.353
FILOZOFSKA FAKULTETA6.5252.570
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO6.2302.228
FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO6.0022.411
FAKULTETA ZA ARHITEKTURO5.9662.560
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA5.9302.110
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO5.8342.529
FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO5.7852.385
FAKULTETA ZA ŠPORT5.6932.470
FAKULTETA ZA FARMACIJO5.6852.348
PRAVNA FAKULTETA5.6632.753
PEDAGOŠKA FAKULTETA5.5332.467
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO5.3802.635
FAKULTETA ZA UPRAVO5.3262.094
AKADEMIJA ZA GLASBO5.2962.880
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO4.8822.577
Zdravstvena fakulteta4.5302.170
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE4.3262.495
TEOLOŠKA FAKULTETA4.2242.410

sreda, 23. november 2011

Okupirana filozofska fakulteta

Iz članka v Dnevniku:
Na filozofski fakulteti se je zbralo več kot 100 protestnikov, ki so med drugim že sporočili svoje zahteve, med drugim polno financiranje študija, konec bolonjske reforme, demokratizacijo univerze in štipendije za vse.
Morda lahko kdo, ki je bližje kraju dogajanja zapiše kaj več o tem?

Časolov #3: okrogle mize

Še zadnji sklop tega "časolova" pa se nanaša na okrogle mize, ki se po novem tudi rade snemajo in dajo na voljo za ogled na spletu:

- pred časom sem kot član okrogle mize gostoval na poslovnem zajtrku ameriške gospodarske zbornice, ki vsak mesec na kup zbere presenetljivo lepo število politikov, gospodarstvenikov in druge zainteresirane javnosti; na voljo je tudi nekaj utrinkov z mojih intervencij;

- prejšnji petek sem sodeloval na okrogli mizi v okviru 30. simpozija Obdobja na temo Meddisciplinarnost v slovenistiki; tudi ta dogodek so snemali in naj bi bil v kratkem na voljo na spletu (kar dodajam, ker je res in ker ima nemara le tako objava na blogu "za nazaj" še smisel, pa čeprav sem bil po lastnem občutku kljub zelo prijaznemu gostoljubju slovenistov v nekoliko slabši formi);

- jutri pa bom sam vodil okroglo mizo z najvplivnejšimi pravniki leta 2011 po izboru na spletnem portalu IUS INFO; menda bo okrogla miza tudi v živo prenašana po spletu (in potem nemara za ogled na voljo v kakem spletnem arhivu), prav tako pa naj bi v njej sodelovali tudi prek omrežja twitter.

Časolov #2: mediji o EU

Ta hip se ne spomnim, kako bi najlepše v slovenščino prevedli "bringing up to speed" (eden spletnih slovarjev ponuja smiselno, a ne povsem všečno možnost "opremiti koga/kaj z najnovejšimi informacijami"), a v vsakem primeru se neologizmov ne gre braniti, "časolov" pa se zdi prav primerna označba za "dnevniške" zapise, ki skušajo za nazaj ujeti nekaj relevantnih utrinkov.

Ker, kot veste, EU še enkrat več razpada,* sem v vmesnem času nekajkrat spet gostoval na medijskih oddajah - tu sta dva arhivska posnetka:

- razgovor o težavah Evropske unije na TV Slovenija 3 in

- še en kratek preblisk v Studiu City o težavah z Grčijo in evropskimi preobrazbami.

(*EU seveda ne razpada, je pa kot vedno zelo rada v krizi.)

Časolov #1: vmesne kolumne

Redni Kvarkadabrarji (Kvarkadabraniki / Kvarkidabri) ste morda že opazili, da sem že skoraj dva meseca nazaj malo potihnil. Iz razloga, ki nezadržno raste. A vseeno se mi zdi prav, da skušam vsaj malo poročati o relevantnih vmesnih dogodkih, kolikor jih je že bilo takih, da so vam tako ali drugače na voljo.

Najprej z IUS kolumnami, ki sem objavil v vmesnem obdobju in so kot vedno prosto dostopne na spletu:

- ena je govorila o humorju na sodišču;

- ena o pomenu imena (za sodne odločbe);

- ena o po mojem mnenju neplodnem pavšalnem trenju med javnim in zasebnim sektorjem in

- zadnja od ponedeljka o iskanju idej za povrnitev zaupanja v pravo.

Kot vedno velja, da bom vesel odzivov med komentarji, čeprav se nanje morda ne bom odzval brez zamude.

nedelja, 20. november 2011

Koliko stane doktorski študij na Univerzi v Ljubljani?

[2.12.2011. Zapis sem začasno umaknil iz bloga, ker se je zadeva izkazala za še bolj komplicirano, kot se je že itak zdela. Vnašam nekaj popravkov.]

Cenik na straneh UL ("Cenik za študijsko leto 2011/2012, veljaven") ponuja dve tabeli s podobnim imenom, "Cenik šolnin doktorskih študijskih programov za generacijo študentov 2011/2012- za vsa tri leta" in "Cenik šolnin Univerze v Ljubljani za doktorske študijske programe 3. stopnje za študijsko leto 2011/2012".  Razlikujeta se v dvojem: prva tabela navaja le celotno šolnino za vsa tri leta, druga tabela  jo navaja po posameznih letnikih. Druga razlika je v tem, da seštevek druge tabele v vseh primerih ni enak vsoti iz prve tabele. V prvi objavi sem šolnine razporedil  po seštevku DRUGE tabele - moja napaka, ki jo popravljam:  tam kjer nastopa razlika med prvo in drugo tabelo, je številka iz DRUGE tabele prečrtana, neprečrtana pa je številka iz PRVE tabele. 
Zakaj UL navaja dva različna cenika? Ker za tiste, ki se vpisujejo v 2. in 3. letnik, cena ostaja takšna kot je bila pred podražitvijo. Vprašanje: ali to drži v vseh primerih?
Zgodba ima še dodaten twist. V ostrih debatah o podražitvah šolnin na Filozofski fakulteti so nekateri zagovorniki podražitve trdili, da je šolnina FF v spodnji polovici lestvice. Kar drži, če upoštevate seštevek DRUGE tabele, ne drži pa, če štejete znesek šolnine, naveden v PRVI tabeli. Seveda pa seštevek druge tabele nima pravega pomena, saj v prvi koloni navaja letošnjo, v drugi in tretji pa lansko tarifo.

Toliko:
KEMIJSKE ZNANOSTI                                      13.122,50  13.290
BIOMEDICINA                                                   12.900,00
EKONOMSKE IN POSLOVNE VEDE              12.650,18 12.810
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA          12.608,73
TEKSTILSTVO, GRAFIKA IN TEKSTILNO OBLIKOVANJE 12.000,06
GRAJENO OKOLJE                                     12.000,00
STROJNIŠTVO                                                  12.000,00
ELEKTROTEHNIKA                                         11.804,55
ARHITEKTURA                                                 11.463,2
SOCIALNO DELO - INDOSOW                      9.597,52
BIOZNANOSTI                                                  9.134,00 8.100
TEOLOGIJA                                                      9.052,86 9.634
STATISTIKA                                                     9.000,00
VARSTVO OKOLJA                                         9.000,00
HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE            8.900,00 10.500
IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV IN EDUKACIJSKE VEDE 8.569,99  10.060
MATEMATIKA IN FIZIKA                                 8.100,00
KINEZIOLOGIJA                                                8.100,00
PRAVO                                                               7.961,53 8.420
Podatke sem seštel iz  tabele, ki je dostopna na povezavi  "Cenik šolnin UL za doktorske študijske programe 3. stopnje za študijsko leto 2011/12"

Zanimivo bi bilo narediti primerjavo s cenami v prejšnjih letih, ki pa ni preprosta, saj UL v svojih na spletu dostopnih podatkih ne uporablja enakega formata. Nekoliko nam pomaga komentar v navedeni  tabeli, da  "šolnina za 2. in 3. letnik izhaja iz Cenika  šolnin za doktorske študijske programe - 3. stopnja (9. koresp. Seja 22.9.2010 in sklep 3.2. sprejet na 11. seji 7.10.2010". 


To najbrž pomeni, da so se od lanskega leta spremenile le cene 1. letnika, cene 2. in tretjega pa so ostale enake. Tedaj lahko naredimo zanimivo primerjavo o podražitvah s  cenikom šolnin letnika doktorskega študija l. 2010/11. V naprej se oproščam, če sem storil kakšno napako in prosim za dopolnitve in popravke. Moji rezultati pa so taki:  Ker se vpis v višji letnik ni podražil (vpr.: ali to res drži v vseh primerih?) opazujmo podražitev prvega vpisa.

Od lanskega leta se niso podražili študiji BIOMEDICINA, STATISTIKA, VARSTVO OKOLJA, BIOZNANOSTI, MATEMATIKA IN FIZIKA, KINEZIOLOGIJA.

Podražili pa so se študiji, pri katerih se je od lani povišala cena (vsaj) prvega letnika EKONOMSKE IN POSLOVNE VEDE (lani prvi letnik 4.190, letos 4.270); ELEKTROTEHNIKA (lani prvi letnik 2.700, letos 3.934); GRAJENO OKOLJE (lani prvi letnik 2.700, letos 4.000); KEMIJSKE ZNANOSTI ( lani prvi letnik 2.700, letos 4.430); RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (lani prvi letnik 2.700, letos 4.202); SOCIALNO DELO (lani prvi letnik 2.700, letos 3.199); STROJNIŠTVO (lani prvi letnik 2.700, letos 4.000; HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE (lani prvi letnik 2.700, letos 3.500); TEKSTILSTVO, GRAFIKA IN TEKSTILNO OBLIKOVANJE (lani prvi letnik 2.700, letos 4.000); IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV IN EDUKACIJSKE VEDE  (lani prvi letnik 2.700, letos 3.353); PRAVO (lani prvi letnik 3.507, letos 3.873); TEOLOGIJA (lani prvi letnik 2.700, letos 2.750). Podražitve teologije in arhitekture ne znam pravilno interpretirati, saj se kažejo razlike pri 2. in 3. letniku.

Nekatere podražitve so res občutne, zanimimo pa bi bilo vedeti tudi njihove utemeljitve. Zakaj so se nekateri študiji podražili, drugi pa ne? Kako so utemeljene podražitve? Zakaj je, recimo, pravo podražilo študij za 200 evrov, humanistika in družboslovje pa za 800? Ali ima kdo na univerzi  pregled in kontrolo nad spremembami? Se univerzi zdi neproblematično, da nastopajo takšne razlike?



petek, 18. november 2011

Ruska postmodernistična politika

Toplo priporočam članek v London Review of Books Putin’s Rasputin avtorja Petra Pomerantseva. Novodobni "Rasputin" je Vladislav Surkov, eden ključnih ljudi iz ozadja Putinove Rusije in arhitekt politične ureditve, ki jo imenuje suverena demokracija (sovereign democracy): oblast, ki ohranja demokratične inštitucije, a ne dopušča demokratičnih svoboščin.

Surkov sam je očitno paradoksna oseba: avtoritaren spletkar iz kremeljskih hodnikov, ki vzbuja splošno strahospoštovanje in avtor Putinovega kulta (Putin kot pravi moški, ki lovi medvede na Kamčatki ...), je istočasno pod psevdonimom avtor literarne kriminalke, v kateri je glavni junak pokvarjeni   PRovec, ki brez moralnih zadržkov služi komurkoli, ki ima moč in denar.

To situacijo, ko je mogoče biti istočasno despot in kritik despotizma, v državi, "ki je zjutraj diktatura, v času kosila demokracija, za večerjo pa oligarhija,"  kjer se v koreografirani demokraciji na oblasti izmenuje par Putin ("avtoritarec) / Medvedev ("liberalec")  - opisuje Pomerantsev kot bizarno izpolnitev postmodernizma. Kjer nobena realnost ni dokončna in je mogoče vsako stališče kadarkoli spremeniti - in pri tej spremembi niti ne zardimo, saj se obranimo s  "samoironijo"
This fusion of despotism and postmodernism, in which no truth is certain, is reflected in the craze among the Russian elite for neuro-linguistic programming and Eriksonian hypnosis: types of subliminal manipulation based largely on confusing your opponent, first developed in the US in the 1960s. There are countless NLP and Eriksonian training centres in Moscow, with every wannabe power-wielder shelling out thousands of dollars to learn how to be the next master manipulator. Newly translated postmodernist texts give philosophical weight to the Surkovian power model. François Lyotard, the French theoretician of postmodernism, began to be translated in Russia only towards the end of the 1990s, at exactly the time Surkov joined the government. The author of Almost Zero loves to invoke such Lyotardian concepts as the breakdown of grand cultural narratives and the fragmentation of truth: ideas that still sound quite fresh in Russia. One blogger has noted that ‘the number of references to Derrida in political discourse is growing beyond all reasonable bounds. At a recent conference the Duma deputy Ivanov quoted Derrida three times and Lacan twice.’ In an echo of socialism’s fate in the early 20th century, Russia has adopted a fashionable, supposedly liberational Western intellectual movement and transformed it into an instrument of oppression. (*)

ponedeljek, 14. november 2011

Zemlja, kot je še niste videli!

Čudoviti nočni posnetki našega planet, ki so jih nedavno posneli astronavti na mednarodni vesoljski postaji:
Shooting locations in order of appearance:

1. Aurora Borealis Pass over the United States at Night
2. Aurora Borealis and eastern United States at Night
3. Aurora Australis from Madagascar to southwest of Australia
4. Aurora Australis south of Australia
5. Northwest coast of United States to Central South America at Night
6. Aurora Australis from the Southern to the Northern Pacific Ocean
7. Halfway around the World
8. Night Pass over Central Africa and the Middle East
9. Evening Pass over the Sahara Desert and the Middle East
10. Pass over Canada and Central United States at Night
11. Pass over Southern California to Hudson Bay
12. Islands in the Philippine Sea at Night
13. Pass over Eastern Asia to Philippine Sea and Guam
14. Views of the Mideast at Night
15. Night Pass over Mediterranean Sea
16. Aurora Borealis and the United States at Night
17. Aurora Australis over Indian Ocean
18. Eastern Europe to Southeastern Asia at Night

četrtek, 10. november 2011

Teden filozofije

V sredo naslednji teden je v Cankarjevem domu v Ljubljani kolokvij ob UNESCO svetovnem dnevu filozofije. Cel teden pa bomo na Oddelku za filozofijo FF nekako "odprli vrata" z javnimi predavanji in debatami  filozofov na  temo trenutne ekonomsko/družbeno/politične krize. Tole je okvirni program za dogodke v Ljubljani, enako ali celo več  pa se bo dogajalu tudi v Mariboru, spremljajte program na strani Zofijinih ljubimcev.


URNIK
Filozofskega maratona (14. – 18. november 2011)
KRIZA, PRAVIČNOST, REVOLTA
 Ponedeljek, 14.11.2011
14.40   dr. Franci Zore: Platonsko razumevanje pravičnosti
            (Predavalnica 434)
18.50  dr. Eva D. Bahovec: Boj za resnico: Lenin z Deleuzom
            (Predavalnica 15)
 Torek, 15.11.2011
9.40     Dejan Savić: Globalna okoljska kriza: Zabava za nas, račun na prihodnje generacije
            (Predavalnica 434)
12.10    dr. Andrina Tonkli Komel: Hannah Arendt – konec političnega?
             (Predavalnica 434)
13.00   okrogla miza "Ženske, filozofija, politika"
           Dr. Andrina Tonkli Komel, dr. Eva D. Bahovec , Martina Černe, Izidor Gavez,
            Lucija Kelbl, Erika Nagode,  Ana Hancock, Miha Žorž                                                                                                                  
            (Predavalnica 434)
14.40   dr. Valentin Kalan: Pravičnost kot dobro drugega
            (Predavalnica 18)
16.20      okrogla miza"univerza idej, ideja univerze"
            dr. Zdenko Kodelja, dr. Dean Komel, dr. Eva D. Bahovec, dr. Luka Omladič:
            (Predavalnica 18)
18.00      dr. Lev Kreft: Težave s sodobno umetnostjo
             (Predavalnica 434)
Sreda, 16.11.2011
11.20  dr. Matjaž Potrč: Čedalje boljše nam gre
             (Predavalnica 434)
13. 00  Okrogla miza ob svetovnem dnevu filozofije:
            NOVI HUMANIZEM: VIZIJA ALI ILUZIJA?
            Cankarjev dom: Predavanja bodo v konferenčnih dvoranah M3, 4
17.10   Miha Kordiš (Occupy LJ): Dvignite se in zakaj ne - zabloda Hessel         
           (Predavalnica 426)
Četrtek, 17.11.2011        
10.30  dr. Cvetka Toth: Kobiličarski kapitalizem – nemoč pankapitalistične utopije
             (Predavalnica 34)
14. 40 dr. Igor Pribac: "Globalna pravičnost"
             (Predavalnica 4)
16.20 dr. Rok Svetlič: Pravičnost kot pogoj miru
             (Predavalnica 325)
18.00 dr. Zdravko Kobe: Politika nekritične ekonomije
             (Predavalnica 325)
Petek, 18. 11. 2011
10. 30 dr. Dean Komel: Znanje kot javna dobrina
             (Predavalnica 434)
 Filozofski maraton se bo zaključil s kulturno – družabno prireditvijo v četrtek 17. 11. v Hostlu Celica ob 20h, v organizaciji Študentskega Filozofskega Društva.  VABLJENI!

torek, 08. november 2011

Slovenija je za raziskave v letu 2010 porabila 2,1 % BDP

Iz pravkar objavljenega poročila Statističnega urada RS:
V letu 2010 smo v Sloveniji porabili za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) 745,9 milijona EUR bruto domačih izdatkov ali 2,1 % slovenskega bruto domačega proizvoda /.../ 14 % več sredstev kot v prejšnjem letu.
/.../
K vsem bruto domačim izdatkom za raziskave in razvoj (BIRR) so tudi v letu 2010 največ finančnih sredstev za RRD prispevale gospodarske družbe, in sicer 435,5 milijona EUR ali 58 % vseh sredstev za RRD; delež teh sredstev v strukturi sredstev za RRD v primerjavi s prejšnjim letom ostaja enak. Iz državnih virov je bilo za RRD namenjenih 263,1 milijona EUR finančnih sredstev ali 35 % vseh sredstev za RRD. V zadnjih letih pomenijo pomembnejši vir financiranja RRD v Sloveniji tudi sredstva iz tujine; ta so v opazovanem letu znašala 44,8 milijona EUR, to je za 13 % več sredstev kot prejšnje leto.

Vir: Statistični urad RS - Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2010 - začasni podatki

nedelja, 06. november 2011

Se splača študirati?

V Objektivu sta Sašo Polanec in Tjaša Bartolj objavila članek z naslovom Trg dela: Se splača študirati? Nekaj odlomkov

Primerjava donosnosti v času kaže, da se je donosnost povečevala do leta 2004, ko je za visokošolsko izobrazbo znašala dobrih 11 odstotkov. Po tem letu je donosnost nazadovala, kar kaže, da se je trend po letu 2004 obrnil in je relativna ponudba diplomantov (v primerjavi z maturanti) rasla hitreje od rasti relativnega povpraševanja po diplomantih. Rezultat velja tako za gospodarstvo kot javni sektor, kar kaže, da ne gre zgolj za posledico sprememb plačne politike v javnem sektorju. Glede na vztrajno povečevanje števila diplomantov lahko po letu 2008 pričakujemo nadaljevanje upadanja donosnosti terciarnega izobraževanja.

...Morda v nasprotju s pričakovanji je donosnost družbenih in poslovnih ved ter prava relativno visoka, saj so povprečne plače 19.587 evrov za moške in 14.369 evrov za ženske, stopnje donosa pa okoli 10 odstotkov.

...Še več, donosnost teh programov je še vedno višja od donosnosti inženirskih poklicev (tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo) in poklicev s področja naravoslovja, matematike in računalništva. Tako je povprečna plača inženirjev znašala 19.060 evrov, inženirk pa 13.990 evrov, kar pomeni 10- oziroma 9,2-odstotno donosnost.

Intervju s Sidneyem Colemanom iz l. 1977

Na AIP strani je zanimiv intervju s Sidneyem Colemanom, ze preminulim legendarnim profesorjem fizike na Harvardu. Coleman je bil znan po svojem neverjetnem intelektu in sposobnosti razlage (njegova predavanja v Erice iz sestdesetih in sedemdesetih let prejsnjega stoletja so se vedno klasicno ctivo podiplomskih studentov). Ceprav je intervju iz l. 1977 je prakticno brezcasen, posebno njegov opis svojega odnosa do poucevanja

But you do enjoy working with students or do you?
No. I hate it. You do it as part of the job. Well, that's of course false...or maybe more true than false when I say I hate it. Occasionally there's a student who is a joy to work with. But I certainly would be just as happy if I had no graduate students. There are plenty of colleagues around here whom I can work with. There are plenty of research fellows; junior faculty. This is true all through the Cambridge area. [...] In general, working with a graduate student is like teaching a course. It's tedious, unpleasant work. A pain in the neck. You do it because you're paid to do it. If I weren't paid to do it I certainly would never do it.

[...] Teaching is unpleasant work. No question about it. It has its rewards. One feels happy about having a job well done. Washing the dishes, waxing the floors (things I also do on a regular basis since I'm a bachelor) have their rewards. I am pleased when I have done a good job waxing the floor and I've taken an enormous pile of dirty dishes and reduced them to sparkling clean ones. On the other hand, if I didn't have to, I would never engage in waxing the floors, although I'm good at it. I'm also good at teaching; I'm considered very good at teaching, both by myself and others. And I'm also terrifically good at washing dishes, in fact. On the other hand, I certainly would never make a bunch of dirty dishes just for the joy of washing them and I would not teach a course just for the joy of teaching a course.



petek, 04. november 2011

Prost dostop za placilo

Nekateri zalozniki izdajajo knjige tako, da povzemajo prosto dostopnih virov, ki jih potem zapakirajo v tiskano obliko in prodajajo po visokih cenah (vec tukaj).

They simply poach articles from Wikipedia, compile them, bind them into a book, and then sell them at a high price under the name of a non-existent author. Thus, for instance, a certain Lambert M. Surhone who appears to be the author of almost 120,000 books on subjects ranging from US courts of law to cacti...

[...] So who is buying these books? It is quite difficult to believe, but in the case of theses it’s the authors themselves who are forking out the money. “It’s rather gratifying to see one’s name on the cover of a book, especially if it’s available through Amazon," admits Tullio. “Some young researchers buy additional copies of their own thesis to give to their family and friends. Some libraries may also be lured into procuring such books because it is very difficult to identify them as doctoral theses."

torek, 01. november 2011

En izziv, če vam je slučajno dolgčas ...

Vir: Best statistics question ever.

LHC končal s protonskimi trki za letos

Včeraj je LHC še zadnjič letos trčil protonska žarka. Sledi mesec dni trkov svinčenih jeder s katerimi lahko raziskujejo snov pri velikih gostotah in temperaturah. Delovanje LHC je bilo letos izredno uspešno, če ne že kar fenomenalno. Nabrali so okoli 5-krat več trkov, kot je bilo načrtovano v začetku leta. Zanimivo bo videti, kdaj bodo začeli kapljati na plano prvi rezultati s celotnimi podatki za leto 2011. Prva velika konferenca je namreč že ta mesec v Parizu.

Izjava za javnost ob koncu trkov s protoni za letos je na voljo tukaj.

Kdo so zgornji 1% ?

Kdo so zgornji 1% in zgornji 0.1% po dohodkih, in kako se je njihova sestava spreminjala skozi čas? Vpogled v odgovor na to vprašanje ponuja naslednji članek, v katerem so avtorji raziskali davčne osnove v ZDA med leti 1979 in 2005. Rezultati so povzeti v spodnjih dveh tabelah.

Razporeditev po poklicih zgornjega 1%:

Razporeditev po poklicih zgornjega 0.1%


Opazen je trend, ko se večini nefinančnih poklicev delež v bogatem razredu z leti zmanjšuje, delež finančnih poklicev pa zvišuje (zanimivo se je število pravnikov prav tako pa profesorjev in znanstvenikov med zgornjim 1% zvišal za okoli 20 do 30 odstotkov, med 0.1% pa (skoraj) ne).

Za zaključek pa še tale zelo nazoren graf, ki prikazuje delež nacionalnega prihodka, ki gre k zgornjemu 0.1%. Štirikraten porast v ZDA je prav neverjeten.