Katera konfekcijska stevilka si?

Dvojna merila, ali, kako lahko zenska v enem dnevu "zraste/pade" za eno ali dve konfekcijski stevilki

Vizualizacija normalnosti

Ta ne obstaja vech samo na grafu in kot program na pralnem stroju/sushilcu, odslej se lahko uporablja tudi kot blazina.

Kolišča vpisana kot UNESCO svetovna dediščina

Odbor za svetovno dediščino je na 35. zasedanju v Parizu 27.junija 2011 soglasno uvrstil serijsko nominacijo Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine.

Prazgodovinska kolišča okoli Alp zajemajo izbor 111 od skupno le 1000 znanih arheoloških najdišč kolišč v šestih državah okoli Alp (Švica, Avstrija, Francija, Nemčija, Italija in Slovenija). Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin iz obdobja od 5000 do 500 pred našim štetjem, ki se nahajajo pod vodo, na obrežjih jezer, vzdolž rek ali v močvirjih, kar omogoča izjemne pogoje za ohranitev organskih snovi, kot so les, tkanine, ostanki rastlin in okostja. Na podlagi izjemnega bogastva tovrstnih ostankov kolišča podajajo jasno in izčrpno predstavo o svetu prvotnih kmetovalcev v Evropi in natančne informacije o njihovem vsakodnevnem življenju, poljedelstvu, živinoreji in tehnoloških iznajdbah.

(UNESCO)

Moj pomivalni stroj me skuša ubiti

V reviji Fungal Biology so raziskovalci objavili članek (Dishwashers – A man-made ecological niche accommodating human opportunistic fungal pathogens), v katerem opisujejo potencialno nevarne patogene glive, ki živijo med drugim v naših pomivalnih strojih. Vzorce so vzeli v več kot sto mestih na šestih kontinentih (tudi v Sloveniji) in ugotovili, da ima kar 62% pomivalnih strojev na gumijastem tesnilu vrat glive, med katerimi so v 56% primerih našli tudi črne kvasovke vrste Exophiala dermatitidis in Exophiala phaeomuriformis. Te na vročino, slanost in agresivne detergente odporne glive so lahko vzrok bolezni, zato predstavlja invazija črnih kvasovk v naše domove potencialno nevarnost. Če poguglate "My dishwasher is trying to kill me", boste našli veliko zadetkov s poročili o članku. Raziskovalno skupino je vodila Nina Gunde-Cimerman iz Oddelka za biologijo Univerze v Ljubljani.

Jure Aleksejev o pravih in nepravih vzornikih

Iz komentarja "Smo se zato borili" Jureta Aleksejeva v Delu:

Postali smo namreč pravi družboslovni raj in mladino danes na veliko spodbujamo, da se zgleduje po Slavoju Žižku, ne pa po kakem Hermanu Potočniku ali vsaj Ivu Boscarolu in Igorju Akrapoviču.

Predanim žižkoljubom že gredo lasje pokonci, toda dejstvo je, da je Potočnikov intelekt pravilno napovedal razvoj celotne vesoljske tehnike za 80 let vnaprej (med drugim je opisal tudi vesoljski teleskop in pristajalni manever space shuttla) in vplival na ameriški in sovjetski vesoljski program, medtem ko sta Boscarol in Akrapovič (poleg Žižka in Avsenikov) verjetno med najpomembnejšimi slovenskimi »izvoznimi artikli«, vendar sta v nasprotju z Žižkom in Avseniki ustvarila kar nekaj denarja in delovnih mest.

Razprava o tem, kakšna je struktura vpisnih mest na univerzah glede na področja (družboslovja, naravoslovja, tehnike ...), je lahko koristna. Razprava o tem, katera znanost bo deležna večjega ali manjšega deleža financiranja raziskav je (žal) neizogibna. Razprava o tem, katera znanost je bolj vredna, da njen vrhunski predstavnik predstavlja zgled, pa je preprosto neumna.

Vrhunski inženir in tehnični znanstvenik (Potočnik) je dostojen zgled, vrhunski filozof (Žižek) pa malo manj? Zdi se mi, da Aleksejev celotno družbo vidi kot šport: svetovni prvak v sprint kegljanju je deležen manj pozornosti (in sorazmerno denarja) kot štiriinsedemdeseti svetovni tenisač, in to se nikomur ne zdi posebej čudno.

Seveda je v tej perspektivi podjetništvo gotovo najbolj privlačen in uspešen šport. Ampak ali si res želimo družbo, kot jo vidi Aleksejev, v kateri bodo svetovno odlični filozofi, paleontologi, teoretični fiziki, pesniki ... le drugorazredni zgledi uspešnosti. Nekoliko za podjetniki, ki sicer v svetovnem merilu niso ravno na Forbesovi lestvici, tekmujejo pa v športu, ki je taprav.

To je preživet in zastarel način razmišljanja zdaj, ko najbolj inovativni trendi v znanosti brišejo meje med "družboslovnimi" in "naravoslovnimi" znanostmi, in ko najbolj inovativni podjetniki, ne postavljajo sebe nad "nekoristne znanstvenike" kot so npr. filozofi, ampak nasprotno razmišljajo o podjetništvu kot o dejavnosti, ki ustvarja še več, kot samo denar.

Animirano predavanje Renate Salecl

Knjiga Izbira (Choice) je zdaj prevedena že v 11 jezikov.

Problemi logike

Pred več leti sem zašel v matematično stavbo FMF in si v tamkajšnji knjigarni kupil knjigo Šifre, uganke in zarota Dennisa Shashe, nedavno tega pa jo začel brati. Priznam, da je ljubiteljskemu logiku brez posebnih matematičnih znanj ali ambicij manj zanimiva kot kakšen Smullyan, a kupljeni logiki se ne gleda v zobe.

Si pa vendarle ne morem pomagati, da me že kmalu po začetku knjige nekaj ne bi zmotilo. Nanaša se na 2. uganko v knjigi z naslovom Dirke bikov, v kateri nek urugvajski podjetnik prosi za pomoč pri organizaciji, hja, dirk bikov, s katerimi bi nadomestil krvave bikoborbe. Najprej naj bi zgradil štiri vzporedne steze, a je to ljudi dolgočasilo, zato so mu predlagali, da bi vzporedne proge prepletel s pravokotnimi, steze bikov pa s pomočjo mostičkov in ovir na križiščih speljal tako, da bi - čeprav brez bližnjih stikov z drugimi biki - končali na drugi progi kot tisti, na kateri so začeli.

Ker slika pove več kot 82 besed, si lahko naravo mostičkov in ovir ter prepletenost prog ogledate na 14. in 15. strani tule.

Naloga vsebuje več vprašanj, kako - in s kolikimi pravokotnimi progami - je moč speljati poti bikov, da končajo na drugi stezi od tiste, na kateri so začeli. Nemara si jih na onem naslovu lahko ogledate, sicer pa potrebujete nekaj lastne domišljije.

Zdaj pa, če vas še nisem izgubil, moj problem: čisto vse rešitve postavljenih vprašanj vsebujejo napako, ki je po mojem mnenju prav nadležna in si je ne bi smele privoščiti. Na kaj merim? In kako bi se rešitve spremenile, če bi se ji hoteli izogniti?

Če bo vse po sreči, po objavi te novice (pišem jo "na zalogo") še nekaj dni ne bom dostopal do spletnega naslova Kvarkadabre - vsekakor dovolj, da si z zgornjimi vprašanji brez občutka naglice popestrite kak hladen predpoletni dan ali skrajšate kako seanso nespečnosti.

Varoufakis: alternativni predlog reševanja evropske dolžniške krize

Tudi izven-grški mediji (npr. NYTimes, 9.6.2011) so začeli precej omenjati predlog grškega ekonimista Yanisa Varoufakisa o reševanju dolžniške krize, ki je v soavtorstvu s Stuartom Hollandom objavljen pod naslovom A MODEST PROPOSAL FOR OVERCOMING THE EURO CRISIS.

Varoufakis je kritičen do reševanja dolžniške krize prek varčevalnih ukrepov in krčenja države, saj v prizadetih državah to dodatno zmanjšuje gospodarsko aktivnost in jih potiska v še globjo politično in gospodarsko krizo.

V treh točkah "Modest proposal" predlaga prenos večjega dela nacionalnih dolgov na Evropsko centralno banko, evropski program sanacije bank in evropsko voden program investicij, ki bi zagnal gospodarstvo (nekakšen novi evropski New Deal.) Glavna moč predloga, trdi Varoufakis, je v tem, da v celoti izkoristi že obstoječe inštitucije in dogovore EU.

O prvi točki, prestrukturiranju dolga:

Addressing the sovereign debt crisis: Restructuring the

eurozone's debt composition at no cost to taxpayers

Summary: The objective of Policy 1 is to restructure the eurozone's sovereign debt at no cost to the German taxpayer (or to any of the surplus member-states taxpayers) but at some cost to the banks that draw liquidity from the ECB without posting creditworthy collateral. The motivating idea is that the ECB helps member-states, at no cost to itself, to reduce their Maastricht-compliant debt. Recall that each member-state is 'permitted' by Maastricht to bear debt equal to 60% of its GDP. Let's call this 6 Maastricht-compliant debt. Member-states ought to be allowed to apply to the ECB for a tranche transfer of that Maastricht-compliant debt (see 1.1 above). These bonds can be registered (by the bondholders) with a division of the ECB which undertakes to service them. The ECB then issues its own long term e-bonds (which are its sole liability; i.e. no requirement for any member-state to issue any guarantees or cash) - see 1.2 above. Judging by the fact that the sale of the problematic ebonds issued by the EFSF in December 2010 yielded particularly low interest rates, the ECB's e-bonds will sell at rates no greater from the German bunds. Member-states will, thus, be indebted to the ECB but their debts will be amortised and paid annually and in the long term at low effective interest rates reflecting those of the ECB's e-bonds - see 1.3 above. The fact that the bonds of each participating member-state are registered with a division of the ECB means that the ECB can make medium term large liquidity provisions to the private banks conditional on haircuts over the existing sovereign bonds in their portfolio - see 1.4 above. This measure, together with the passing on to member-states of prior haircuts exacted by the ECB on bonds purchased in the context of the ECB's bond purchasing scheme effective since last May - see 1.5 - will reduce the overall debt burden of the eurozone's member-states at zero cost to taxpayers.

(Varoufakisov blog v angleščini)

Galaktična pesem

Nedavno sem pisal o letnem koncertu naše vokalne skupine, pri čemer ugibam, da se na informacijo z zdravo mero razuma niste odzvali s kako nepremišljeno potjo v Mestni muzej. Ker je ta blog med ustvarjalci in bralci poln fizikov, pa vam bo morda vendarle v zabavo vest, da je bila ena od pesmi na koncertu tudi "The Galaxy Song" Erica Idla iz dragocene zasedbe britanskih nebodigatreb Monty Python oziroma njihove filma The Meaning of Life. (Če vas zanima, si lahko tudi preberete izvirno besedilo ali ogledate izvirno izvedbo v filmu.)

Še bolj zabavno (v smislu potenciala za katastrofo) pa je, da sem v navalu ljubezni do slovenščine in občutku, da bo slovenskemu občinstvu tako pametnikovanje v angleščini vsaj manj razumljivo, če ne docela dostopno, sklenil vokalno priredbo te pesmi izpod glasbene taktirke našega hišnega skladatelja posloveniti.

Rezultat je mestoma grob in še neizpiljen, a vsaj za silo zadošča potrebam pesmi, skušal pa sem tudi ohraniti večino rim (kdo bi si mislil, Monty Python in rime?) in, kolikor je bilo mogoče, točnost podatkov (pri čemer je seveda "pesnikovalski" pekel pretvorba milj v kilometre). Kakorkoli že, za zabavo je tu trenutna različica Galaktične pesmi:

Ko življenje te podre, gospa Kodre,
in vse hudo je bolj in bolj.
In ljudje so neumni ali nadležni.
In zdi se, da je vsega dovooooooolj!

Le pomisli, da pod tabo je planet, ki se obrača
tisoč petsto kilometrov vsako uro;
kilometrov devet tisoč na minuto – kot voluto –
obhaja sonce, ki nam da naturo.
Sonce to in ti in jaz in zvezde vse kot naš obraz
kilometrov delamo milijon vsak dan
na zunanjem robu diska – desettisoče na uro –
galaksije, ki ji praviš Rimska cesta.

V galaksiji naši se nahaja sto milijard zvezd
in sto tisoč meri čez svetlobnih let;
napihnjena v sredini šestnajst tisoč let debela,
a pri nas obsega le tri tisoč let.
Svetlobnih let trideset tisoč od središča galaksije,
milijonov dvesto vzame jih vsak krog;
pa naša je le ena od milijonov milijard
galaksij, kar jih imamo naokrog.

Vesolje se še kar naprej razteza in razteza
v smereh, ki mu na pamet pridejo,
in to hitro kot le zmore, saj veš, svetlobne fore,
tristo tisoč kilometrov na sekundo, več ne gre.
Zato se spomni, ko te daje negotovost al' brezup,
da neverjetno je že to, da se rodiš.
In upaj, da inteligenca najde se v vesolju,
ker na Zemlji je vraga dobiš!

Pred morebitnim prihodnjim nastopom bom o besedilu še malo razmislil - na dveh mestih mi denimo zelo ni všeč, a se pevsko (in za zabavo publike) lepo izide, kar je najbolj nadležna kombinacija, pa kje je pomen malo zavajajoč (onih dvesto milijonov let seveda ni svetlobnih). Ob tem je seveda posebno vprašanje, ali bi kazalo tudi posodobiti podatke, pri katerih se pesem (bolj ali manj rahlo) moti, kar naj bi v kasnejših nastopih upošteval tudi že sam Eric Idle (zasluga za obe povezavi gre Wikipediji).

Ali boste to pesem vsaj v tej galaksiji še kdaj slišali v živo v izvedbi Akapel'ce, pa bo pokazal le čas.

Stanje okolja v Sloveniji

Iz Okoljskega poročila (poglavje Stanje okolja) za Nacionalni energetski program, ki je pravkar v javni obravnavi:

Kazalniki stanja za naravo

... Iz prilog Direktive o habitatih je v Sloveniji prisotnih 60 habitatnih tipov in 203 vrste za katere je potrebno poročati. Od tega je v alpski regiji 45 habitatmh tipov in 152 vrst, v celinski regiji pa 44 habitatnih tipov in 183 vrst. Največ habitatnih tipov ima končno oceno stanja ohranjenosti »ugodno«, pri večini vrst pa je končna ocena stanja ohranjenosti »nezadostno«.

Končno stanje ohranjenosti HT:

• 44% vseh HT ima ugodno stanje ohranjenosti

• 35% nezadostno in

• 21% slabo stanje ohranjenosti

Končno stanje ohranjenosti za vrste:

• 20% vseh vrst ima ugodno stanje ohranjenosti

• 50% nezadostno

• 10% slabo stanje ohranjenosti in

• 20% vrst ima stanje ohranjenosti neznano

Kar polovica vrst ima končno oceno stanja ohranjenosti »nezadostno«. Kljub temu lahko tudi tu povežemo vrste s slabim stanjem ohranjenosti s habitatnimi tipi, ki imajo prav tako slabo stanje ohranjenosti. V Sloveniji je glede na ocene najbolj zaskrbljujoče stanje rakov, rib, dvoživk, plazilcev, kačjih pastirjev, metuljev in hroščev. Med najpogostejšimi grožnjami 111 pritiski na vrste so spremembe hidrografskih značilnosti, spremembe rabe kmetijskih zemljišč, urbanizacija ter onesnaževanje in izsuševanje zemljišč. Po podanih ocenah bi lahko sklepali, da je stanje ohranjenosti najboljše pri vrstah iz skupine sesalcev. Vendar se je treba zavedati, da za več kot polovico obrazcev (predvsem za netopirje) ocena ni bila podana. Zato lahko nadaljnje raziskave tudi za to skupino pokažejo povsem drugačno stanje (str. 86)

Zrak

... projekcije koncentracij dušikovih oksidov (NO2) ostajajo precej negotove, predvsem zaradi vpliva tranzitnega prometa, ki se je po vstopu Slovenije v EU skokovito povečal.

Poleg negativnega vpliva, ki ga ima onesnažen zrak na zdravje ljudi ugotavljamo tudi poškodbe na ekosistemih predvsem v okolici industrijskih in termoenergetskih objektov. Po podatkih so otroci (0-15 let) v povprečju izpostavljeni letnim koncentracijam 30-40 mikro g PM10/m3 kar je nad priporočeno vrednostjo Svetovne zdravstvene organizacije (20 mikro g PM10/m3). ... (str.69)

Vode

... Za obdobje od 2006 do 2008 smo ugotovili dobro kemijsko stanje za 147 (95,5 %) vodnih teles površinskih voda, za sedem vodnih teles (4,5 %) pa je bilo ugotovljeno slabo kemijsko stanje. Ocena kemijskega stanja površinskih voda predstavlja obremenjenost površinskih voda s 33 prednostnimi prednostno nevarnimi snovmi, za katere so na območju držav Evropske skupnosti postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti in določene maksimalne dovoljene koncentracije teh snovi v vodi. Tudi kemijsko stanje morja je slabo zaradi previsoke vsebnosti tributilkositrovili spojin. ...

Glede ekološkega stanja vodna telesa površinskih voda v 48-ih primerili (31 %) ne dosegajo dobrega stanja, dve vodni telesi (1 %) sta razvrščeni v zelo slabo, sedem (5 %) v slabo in 39 (25%) v zmerno ekološko stanje.(str. 72)

Podnebni dejavniki

V izhodiščnem letu so bili izpusti TGP v Sloveniji 20,35 milijona ton C02 ekv, 8 % zmanjšanje pa pomeni, da slovenski izpusti v obdobju 2008—2012 v povprečju ne bodo smeli preseči 18,73 milijonov ton ekvivalenta CO, na leto. V letu 2007 so bili slovenski izpusti TGP 20.722 Gg v C02 ekv, kar je 1,8 % več kot v izhodiščnem letu. Skoraj tretjina slovenskih izpustov TGP nastane pri pridobivanju elektrike m toplote. V prometu, ki je bil v letu 2007 s 26 % naš drugi največji vir izpustov TGP, delež še vedno narašča in je po nekaterih pokazateljih tudi zaradi tranzitnega prometa trenutno neobvladljiv. V primerjavi z izhodiščnim letom 1986 so se izpusti povečali za 174 % ...

Kulturna dediščina

... Dediščinske lastnosti v prostoru se pospešeno izgubljajo, dejavnost varstva pa z mehanizmi, ki so ji na voljo v okviru zakona sama tega ne more preprečiti. Ogrožena so varovana območja, zlasti naselbinska dediščina, ker ni mehanizmov prostorske m razvojne obravnave. Ogroženi so gradovi zaradi popolne zapuščenosti, stavbna dediščina - posebno tista, ki ni spomenik - zaradi vzpodbujanja novogradenj in zanemarjanja urbanističnega urejanja obstoječih delov naselij, opuščanja slabega vzdrževanja in nadzora nad posegi ter v območjih, ki jih ogrožajo naravne nesreče. Arhitekturna in tehniška dediščina 20. stoletja ter kulturna krajina pa še niso dovolj prepoznane kot kulturna dediščina. V naravnih parkih se zanemarja cilje varstva kulturne dediščine.

Nacionalni energetski program (NEP), ki je prav zdaj v javni obravnavi, spremlja tudi Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje. Dobro narejen in pomemben dokument - če vas zanima, ga shranite na računalnik, saj imajo okoljska poročila neprijetno navado, da po koncu javne obravnave izginejo iz interneta. Malo sicer upam, da tokrat ne bo tako, saj vprašanje vplivov na okolje mora biti absolutno integralen del energetske strategije.

V bistvu okoljsko poročilo postavlja izziv tako za okoljevarstvenike, kot za NEP. Tega spravlja v zadrego s tem, da vsaj en projekt obnovljivih virov energije, hidroelektrarne na Savi od Medvod do Jevnice, označuje kot okoljsko izrazito nesprejemljiv, ("Usmeritev za nadaljnje načrtovanje HE na tem območju je, da se na odseku med Medvodami in sotočjem Save z Ljubljanico HE ne načrtuje, saj učinkoviti omilitveni ukrepi ... niso možni" str. 220) pri številnih drugih pa predvideva resno degradacijo naravnega okolja. Nič manjšo dilemo postavlja pred okoljevarstvenike, saj težko zdržimo kredibilnost, če hkrati zahtevamo odpoved fosilnim gorivom, varovanje naravnega okolja in zaprtje nuklearnih elektrarn. Realistično, enostavnih rešitev brez zoprnih kompromisov tu enostavno ne moremo pričakovati.

Luna v letu 2011

Impresivna računalniška animacija pogleda na Luno v letu 2011, vse skupaj v dveh minutah in pol. Glede na to, da smo navajeni, da je Luna obrnjena k nam vedno z isto stranjo, je dokaj hitro rahlo vrtenje kar vizualno presenečenje.

Bolje vrabec v roki kot zlata ura

V članku, omenjenem v včerajšnji kolumni, se v sklepnem delu pojavi angleški pregovor "One swallow does not a summer make". Saj rek že poznate in nemara tudi v angleški različici, a je vendarle zanimivo, da v angleščini lastovke (ne) prinašajo poletja, pri nas pa pomladi! (Je to morda kakorkoli povezano z dejanskimi vzorci selitev različnih lastovk, da se v naše kraje vračajo že na pomlad, v Veliki Britaniji pa s poletjem?)

Kakorkoli že, takih primerov, ko so reki v enem jeziku malo drugačni kot v drugem, je nemara kar veliko. Spomnim s tudi ilustracije iz neke knjige o prevajanju Umberta Eca, ko Angleži pravijo "you're just pulling my leg", Italijani pa (tako kot Slovenci) ne "stai solo tirandomi la gamba" (vlečeš me za nogo), ampak "mi stai prendendo per il naso" (vlečeš me za nos). Zakaj britanska noga postane italijanski ali slovenski nos?

O tovrstnih vprašanjih so gotovo že bile napisane knjige - če poznate kakšno dobro, se priporočam. Sicer pa ni razloga, da se ne bi zabavali z zbiranjem konkretnih primerov takih drobnih razhajanj med slovenskimi in tujimi reki ali izrazi. Če imate kakšnega zanimivega, je dobrodošel med komentarji!

Meritev theta_13

Japonski eksperiment T2K je danes objavil, da je z več kot 2sigma significanco izmeril mešalni kot netrinov theta_13. To je parameter, ki so ga zadnjih pet let lovili eksperimenti v ZDA, Franciji in Japonskem (in prihajajoči eksperiment na Kitajskem). Da je ta kot velik je dobra novica za bodoče eksperimente, saj bo lažje izmeriti oz. izključiti parametere CP kršitve v nevtrinskem sektorju. Izjava za javnost je na voljo tukaj (japonska verzija pa tu)

Ta prikupni otrok bo morilec

Ena vest za naše kolege s področja kriminologije (ja, Ciril, tebe gledam).

1 inverzni femtobarn na eksperiment

LHC je dosegel še en mejnik. Vsak od eksperimentov, ATLAS in CMS, sta že prejela 1/fb integrirane luminoznosti. To je bila statistika, ki so jo previdno na začetku leta omenjali za celotno letošnje leto. Več o tem tukaj.

Gozdarski vestnik o podnebnem skepticizmu

Strokovna revija Gozdarski vestnik - indeksirana, subvencionirana in recenzirana kot zagre - je v številki 69 (2011) 4 objavila članek oziroma letter, v katerem lahko preberemo

Človeški izpusti CO2, ki naj bi bili vir vsega zla, predstavljajo le 3,3% naravnih virov. Zračna vsebnost ogljikovega dioksida dejansko med poletjem in zimo varira za več, kot prispeva človeška dejavnost. Teorija o antropogenem ogrevanju, torej, da človeški izpusti toplogrednih plinov - predvsem ogljikovega dioksida iz izgorevanja fosilnih goriv - povzročajo globalno ogrevanje, je znanstveno povsem diskreditirana ...

Da so naravni viri in ponori CO2 v ravnovesju, človeštvo pa prispeva dodaten CO2 in ga prav nič ne odvzema, je precej osnovni del vednosti o podnebni znanosti . (Kratek povzetek koncepta kroženja ogljika na Sceptical Science v prevodu Slovenskega meteorološkega društva.) Upam, da bo uredništvo revije dalo prostor tudi meteorologom, da odgovorijo na v "pismu" zapisane neumnosti.

Očitno se je Gozdarski vestnik in njegov glavni urednik mag. Franc Perko odločil, da se bo pridružil majhni, a izbrani skupini strokovnih revij, ki zanikanje antropogenih sprememb podnebja obravnavajo kot enakovredne in resne teorije.

Zanimivo bi bilo tudi slišati, kakšno je stališče ostalih članov uredniškega odbora, ki so ugledni člani gozdarske znanstvene skupnosti: doc.dr. Robert BRUS, Franci FURLAN, Dušan GRADIŠAR, Jošt JAKŠA, dr. Klemen JERINA, dr. Aleš KADUNC, doc. dr. Darij KRAJČIČ, prof.dr. Ladislav PAULE, dr. Primož SIMONČIČ, prof.dr. Heinrich SPIECKER, dr. Mirko MEDVED, prof. dr.Stanislav SEVER, mag.Živan VESELIČ, prof.dr. Iztok WINKLER, Baldomir SVET. Če kot zastopniki slovenske gozdarske stroke menijo, da je "podnebni skepticizem" stališče, ki je dovolj relevantno, strokovno in z referencami podkrepljeno, da ima mesto med objavami v osrednji strokovni reviji, je to pomembna zadeva, o kateri se gotovo moramo pogovarjati naprej.

Stockholmski memorandum o trajnostnem razvoju

V Stockholmu je maja potekal 3. Simpozij nobelovih nagrajencev v organizaciji Švedske kraljeve akademije znanosti. Obravnavali so problem trajnostnega razvoja, rezultat je memorandum o globalni trajnosti (global sustainability), ki ga je po moje kar vredno prebrati, kolikor predstavlja predlog definicije, kaj si pod tem močno uporabljanim in zlorabljanim pojmom lahko predstavljamo.

Kratek ekskurz o zgodovini izraza. O trajnosti se je resno začelo govoriti v 1980', ko so v Združenih narodih v okviru projekta Komisije Brundtlandove iskali načine, kako opredeliti razvojne cilje držav in sveta, onstran konvencionalnih ekonomskih razvojnih parametrov. Delno je bilo to posledica razmislekov o omejenih naravnih virih, ki so jih sprožile naftne krize v 1970' (ena prvih takšnih "proto-trajnostnih" študij je bila Meje rasti iz l. 1972) , delno vedno večje spoznanje o omejeni toleranci okolja nasploh, delno pa tudi (sicer močno zmehčan) vpliv radikalnejše družbene kritike in kritike kapitalizma.

Definicija trajnostnega razvoja, ki je iz tega izšla, je razglasila dve temeljni načeli. Prvo je pravzaprav etični kriterij in hkrati definira sam pojem razvoja: razvoj je tisto, kar odgovarja na potrebe (needs) sedanje generacije, vendar tako, da ne oškoduje (compromise) potreb prihodnjih generacij. Zanimivo je, da je kasneje, l. 1997, UNESCO šel e dlje in sprejel deklaracijo O odgovornosti sedanjih generacij do prihodnjih generacij, ki je načelo trajnosti definirala

Sedanje generacije imajo odgovornost, da zagotovijo, da so potrebe in interesi prihodnjih generacij v celoti zavarovani (The present generations have the responsibility of ensuring that the needs and interests of present and future generations are fully safeguarded)*

Prehod od "potreb" pri Brundtlandovi, do "potreb in interesov" pri UNESCO, je kar velik in konceptualne implikacije te deklaracije niso bile nikoli prav dobro razjasnjene - kolega, ki dela pri UNESCO, mi je enkrat rekel, da se o tej deklaraciji danes govori le takrat, ko dajejo primer, kako se deklaracij v bodoče ne sme delati.

Kot drugo temeljno načelo trajnosti so postavili, da je razvoj večdimenzionalna kategorija - poleg ekonomske dimenzije moramo kot enakovredno upoštevati vsaj še okoljsko in socialno dimenzijo. Seveda tudi tu nastopa kup težav: najbolj znana je vprašanje, v kakšnem odnosu sploh so dimenzije razvoja. Ali je razvoj trajnosten le takrat, ko vse tri dimenzije enako ustrezajo prvemu načelu? Po tej, t.i. močni interpretaciji trajnosti, je vsak razvoj, ki temelji na izkoriščanju nekega neobnovljivega vira nujno netrajnosten, saj prihodnje generacije prikrajša za ta vir. (pozorni bralec bo sicer takoj opazil zanimiv paradoks ...). Šibka interpretacija trajnosti pa drugače dopušča, da je manjše upoštevanje prvega načela trajnosti v eni izmed dimenzij dopustno, če je "vsota" nazadnje pozitivna. Recimo, industrializacija neke krajine nedvomno prikrajša prihodnje generacije za njeno okoljsko vrednost, a istočasno omogoči ekonomski razvoj, od katerega imajo prihodnje generacije korist (seveda tudi tu ne manjka očitnih paradoksov ...).

Očitek, da trajnost slabo pečen koncept, ki ga je zaradi prevelike odprtosti interpretacij mogoče uporabiti za upravičenje skoraj česarkoli, faktično drži, vendarle pa je prinesel vsaj en dober učinek. V "mainstream" politične in ekonomske diskurze je prinesel nekoliko širše premisleke, kaj so tiste vrednote in kriteriji, ki jim družba in politika v svojem razvoju sledi. Še OECD je nedavno koncept večdimenzionalnosti razvoja postavil čisto v ospredje svoje (vsaj) javne podobe, primer je npr. Betterlife Index.

K nobelovski definiciji trajnosti. Celoten tekst je tule, kot simbolni avtorji so ga podpisali 18 nobelovcev, citiram le povzetek.

1. Reaching a more equitable world (Doseči moramo svet večje enakosti) Unequal distribution of the benefits of economic development are at the root of poverty.

2. Managing the climate - energy challenge. (Upravljanje s podnebjem in energijo)

We urge governments to agree on global emission reductions guided by science and embedded in ethics and justice. At the same time, the energy needs of the three billion people who lack access to reliable sources of energy need to be fulfilled.

3. Creating an efficiency revolution (Revolucija v učinkoviti rabi energije in materialov)

We must transform the way we use energy and materials. In practice this means massive efforts to enhance energy efficiency and resource productivity, avoiding unintended secondary consequences. The “throw away concept” must give way to systematic efforts to develop circular material flows.

4. Ensuring affordable food for all (Dostopna hrana za vse ljudi)

Current food production systems are often unsustainable, inefficient and wasteful, and increasingly threatened by dwindling oil and phosphorus resources, financial speculation, and climate impacts. This is already causing widespread hunger and malnutrition today. We can no longer afford the massive loss of biodiversity and reduction in carbon sinks when ecosystems are converted into cropland.

5. Moving beyond green growth (Premik onstran konvencionalnih modelov razvoja)

There are compelling reasons to rethink the conventional model of economic development. Tinkering with the economic system that generated the global crises is not enough. Markets and entrepreneurship will be prime drivers of decision making and economic change, but must be complemented by policy frameworks that promote a new industrial metabolism and resource use.

6. Reducing human pressures (Zmanjšanje demografskih pritiskov)

Consumerism, inefficient resource use and inappropriate technologies are the primary drivers of humanity’s growing impact on the planet. However, population growth also needs attention.

7. Strengthening Earth System Governance (Okrepitev sistemov globalnega upravljanja)

The multilateral system must be reformed to cope with the defining challenges of our time, namely transforming humanity's relationship with the planet and rebuilding trust between people and nations. Global governance must be strengthened to respect planetary boundaries and to support regional, national and local approaches.

8. Enacting a new contract between science and society (Ustvariti novo razmerje med znanostjo in družbo)

Filling gaps in our knowledge and deepening our understanding is necessary to find solutions to the challenges of the Anthropocene, and calls for major investments in science. A dialogue with decision-makers and the general public is also an important part of a new contract between science and society.

Daljinski upravljalnik za računalniške predstavitve

Tule pa po prejšnji še druga objava za iskanje nasvetov. Opazil sem, da vedno raje za računalniške predstavitve (PPT ali kaj drugega) uporabljam daljinski upravljalnik in da jih pogrešam ob različnih enkratnih gostovanjih na drugih univerzah ali konferencah, kadar niso na voljo. Zato je nemara najboljša rešitev, da si enega takega kupim in ga vedno nosim s sabo.

In zato vprašanje: imate kakšen nasvet, katerega bi se splačalo kupiti? Na fakulteti imamo Logitechove (mislim, da tole), ki so povsem všečni, a bi mi bilo zelo všeč, če bi imel tudi možnost premikanja kurzorja.

Spletna učilnica oziroma razpravljalni forum

To je prva od dveh objav za lovljenje nasvetov bralcev, saj ima kdo izmed vas gotovo relevantne izkušnje.

Poizvedujem po čim boljšem brezplačnem načinu za vzpostavitev spletne učilnice oziroma razpravljalnega foruma, nekaj podobnega tistemu, kar omogoča Moodle in kar sem sam že imel možnost preizkusiti v okviru par ljubljanskih in tujih univerz ustanov. Primarni interes je, da gre za brezplačno in lahko uporabljivo rešitev, ki naj bo omejena na registrirane uporabnike ter jim predvsem omogoča razpravne forume in objavljanje obvestil ter priponk z datotekami, druge oblike spletne interakcije pa so nenujen, a dobrodošel bonus.

Med kratkim iskanjem sem sicer našel tudi možnost brezplačnega gostovanja z Moodlom (predvsem tole) - imate s tem izkušnje in bi bilo lahko dobra rešitev?

Vesel bom kakršnegakoli nasveta ali poročila o izkušnjah.

Prvi ERC v Slovenijo

Na letošnjem razpisu ERC gre prvič projekt tudi v Slovenijo. Po neuradnih informacijah je bil uspešna prijava poslana s FMF Univerze v Ljubljani. Čestitke!

Pojasnilo: V prvotni objavi sem zapisal več informacij skupaj z imenom dobitnika(-ce) in naslovom prijave. Ker je vsa stvar še neuradna, sem bil zaprošen, da objavo umaknem. Vse skupaj bo uradno julija, ko bom spremenil zapis nazaj v bolj informativnega.

Novo iz sveta glist

Ogrčice (nematode, ali profano, gliste) redko pridejo v dnevno časopisje, ta teden pa je več svetovnih medijev poročalo o odkritju nove vrste (Halicephalobus mephisto), ki so jo našli v globini 1,3 km pod zemljo v rudniku v Južni Afriki in je tako najglobje živeča večcelična žival. Po hecnem naključju sem prav tako ta teden izvedel, da je dr. Saša Širca z ekipo iz Kmetijskega inštituta uspel opisati novo vrsto ogrčice tudi pri nas. Ker gre za prvo opisano rastlinsko-parazitsko vrsto iz Slovenije so jo poimenovali s primernim domoljubnim imenom Longidorus carniolus ali poslovenjeno »kranjski longidorus«, odkritje pa bo kmalu publicirano v mednarodni znanstveni reviji ZooKeys. Saša je obljubil, da bo ob priliki zgodbo o odkritju obširneje predstavil tudi na Kvarkadabri.


Longidorus carniolus

Misliti pravo globalno

Na spletu je objavljena moja nova IUS kolumna, ki je vsaj pol-zavestno tudi uvod v kako kasnejšo kolumno o mojem raziskovalnem obisku Japonske.

Konkurenčna prepoved na univerzi?

Univerza na Primorskem (UP) mi lahko prepove, da izvajam predavanja in raziskovalno delo na Univerzi v Amsterdamu. Vsaj tako je razumeti iz konkurenčne prepovedi, ki jo je 18.5.2011 sprejel senat UP. Prepove mi (in ostalim zaposlenim na UP) lahko tudi izvajanje vseh ostalih izobraževalnih, znanstveno-raziskovalnih in strokovnih dejavnosti, ki se že izvajajo na UP, se pravi večino dejavnosti, ki jih profesionalno izvajam na Univerzi v Amsterdamu ter v strokovnih organih v katerih sodelujem v Sloveniji, kot sta državna Odbor za Znanost in svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu.

Na Univerzi v Amsterdamu (UvA), kjer sem tričetrtinsko zaposlen, takšne prepovedi nimam. Še več, na UvA moje sodelovanje (raziskovalno in pedagoško) z drugimi univerzami podpirajo, ker v tem vidijo promocijo njihovega dela. Pri mojem sodelovanju z Univerzo na Primorskem me na UvA nikoli niso ovirali, čeprav zaradi visokih pedagoških obremenitev na slovenskih univerzah moje raziskovalno delo ni tako produktivno kot bi bilo, če bi ves čas delal za UvA.

Zanima me mnenje bralcev o smiselnosti takšnih prepovedi na slovenskih univerzah. Kratki pravilnik, ki ga je sprejel senat UP, lahko najdete tukaj. Spodaj je moje mnenje o njem in zelo vesel bom vsake pripombe na svoje razmišljanje.

V prepovedi vidim dva problema, prvega konceptualnega in drugega vsebinskega.

1.
Sporen se mi zdi sam koncept omejevanja zaposlenih pri širjenju in uporabi svojega javno financiranega znanja na drugih javnih (in privatnih) inštitucijah v času, ki ni pokrito z zaposlitvijo na UP. Sporno se mi zdi, da si UP jemlje pravico, da presoja o naših zaposlitvah in dejavnostih v času, ko nas ne plačuje. Sporno se mi zdi, da svet UP ni podal nobenega pojasnila zakaj je za vse zaposlene potrebno uvesti nekakšno splošno prepoved. Razumel bi, če bi senat razložil problematiko, ki se s prepovedjo rešuje. Mislim tudi, da bi kakršnokoli že problematiko lahko rešili s specifičnimi navodili, ne pa z ”one-size-fits-all” splošno prepovedjo za vse zaposlene in vse dejavnosti (razen izjem) izven delavnega časa. Sporno se mi zdi, da takšna prepoved lahko velja brez ponovnega podpisa pogodbe o zaposlitvi. Univerza v Amsterdamu se seveda ne more strinjati s tem, da si druga inštitucija jemlje pravico presojati o mojih dejavnostih na UvA. Na isti način bi lahko senat UP jutri sprejel še konkurenčno klavzulo in mi brez mojega soglasja prepovedal, da sem na UvA ali neki drugi univerzi zaposlen še nekaj let po prekinitvi pogodbe z UP. Se motim, da je to sporno?

2.
Konkurenčna prepoved je spisana splošno in relativno nejasno. Pojem ”konkurence” ni podrobno določen, uporabljajo se nedoločene fraze, kot na primer ”formalna izobrazba”, ”sodelovanje pri recenzijah”, ”splošno, očitno ali razumno ... uresničevanje temeljne ustavne pravice do akademske svobode” (je akademska svoboda opredeljena v Ustavi RS?). Sam zato težko ocenim pri katerih svojih dejavnostih kršim prepoved, pravilnik pa ne določa organa, ki bi o tem obveščal. Prepovedano je vse kar ni izrecno dovoljeno, kar vidim kot oviro za razvoj (in torej poslanstvo UP), če ne drugače zato, ker je nemogoče predvideti vse oblike raziskovalnega dela v prihodnosti. Menim, da bi moralo biti dovoljeno vse, razen natančno opredeljenih specifičnih aktivnosti, ki utemeljeno škodijo poslanstvu UP. UP si pridržuje pravico, da prepove dejavnost v času, ko nas ne plačuje, in sicer tudi tistim, ki smo samo delno zaposleni. Pri tem pravilnik ne omenja nadomestil za izgubljene dohodke, zavarovalne in pokojninske stroške, itd, ki bi jih zaradi prepovedi utrpeli. UP si pridržuje pravico, da uveljavlja prepoved dejavnosti, četudi ta ”ne ovira študijskega procesa UP oziroma drugega dela, ki ga zaposlena oseba opravlja na UP”. Z vidika svobode govora je sporno, da pravilnik pogojuje podajanje vsakega (osebnega?) mnenja v javnosti z navedbo zaposlitve na UP.

Ker je vse razen nejasno opisanih dejavnosti morda prepovedano, imam, če želim nadaljevati delo na UP, dve možnosti. Prva je, da za vsako opravilo, za katerega sumim, da ne sodi v zelo omejen seznam dovoljenih aktivnosti, zaprošam univerzo za soglasje. Teh aktivnosti je potencialno veliko, od projektov v tujini do strokovnega dela doma. Žal je senat univerze pozabil objaviti obrazec, na katerem moram po pravilniku vložiti vsako prošnjo za soglasje. Druga možnost je, da pravilnika ne upoštevam. Ob pogovoru s sodelavci sem imel občutek, da so vsi izbrali drugo možnost. To ni prav: kršitev pravilnika, vede ali nevede, je lahko razlog za prekinitev pogodbe s strani senata UP. Je pa učinkovito: če bi vsi, tako kot jaz, porabili cel dan za pogovore in analizo pravilnika, bi UP izgubila skoraj 500 delovnih dni.

AstroTour - virtualni model sončnega sistema

Na spodnji povezavi si lahko ogledate zelo zanimiv virtualni model sončnega sistema. Klikajte na puščico spodaj desno in popeljalo vas bo čez fascinantne zanimivosti, s katerimi so se astronomi ubadali tisočletja. Seveda pa pa se lahko tudi sami igrate z nastavitvami.

Link je tule: AstroTour.

A free, educational, customizable, scriptable model of the solar-system.

Japonska - nasveti, predlogi?

V običajnem duhu združevanja (bivanjsko) prijetnega in (strokovno) koristnega bom letos poleti en mesec raziskovalno in predavateljsko gostoval na Japonskem. Stanoval bom v Tokiu, a vmes morda skočil še na kak kratek izlet drugam, vsekakor vsaj v Kjoto, kjer bom tudi gostoval z enim predavanjem.

Na Japonsko grem prvič, zato bom vesel kakega nasveta veteranov glede dogodkov (predvsem julija) ali krajev, ki bi jih pri običajnem "turističnem" obisku Tokia lahko spregledal, pa bi jih bilo škoda zamuditi.

(Vidim, da je Jure že dodal oznako "Japonska", ki si jo je dežela na Kvarkadabri nemara prislužila zaradi nedavnih nesrečnih dogodkov. Glede tega sem sicer povsem pomirjen, a če oznako že imamo, ni razloga, da je ne bi uporabili.)