sobota, 30. april 2011

Tornado od (preveč?) blizu

Dva amaterska lovilca tornadov je pred nekaj dnevi (27.4.2011) skoraj zajel velikanski tornado najvišje stopnje F5, ki se je razbesnel nad mestecem Tuscaloosa v Alabami, ZDA. Vse skupaj sta tudi posnela in objavila na YouTubu. Najbolj zanimivo dogajanje se začne okoli 7. minute:


Odlomki iz njunih pogovorov na posnetku:
"Chandler, go the f--k back! I'm not kidding," Hughett insists, as Chandler punches it in reverse at 45 mph to make way. "We don't know if this thing can change directions. We're not experts."
vir: Tuscaloosa pair's storm chase nearly goes too far

Tule je še kratek posnetek razdejanja, ki ga je tornado povzročil: Tuscaloosa, Alabama Terrorized by Tornadoes, Hundreds Dead.

Bose z donacijo od sedaj v lasti MIT

Amir Bose, 81, je bil od leta 1956 do 2001 profesor elektroinžinirstva na MIT (po tem, ko je tam opravil diplomo, magisterij in doktorat). Na dodiplomskem študiju je predaval tudi po tem, ko je l. 1964 ustanovil družbo Bose, izdelovalca audio sistemov. Le ta ima sedaj več kot 12000 zaposlenih, Amir Bose pa je "težak" nekje med 1 in 2 milijardami dolarjev. Do pred kratkim, to je, saj je sedaj večino delnic družbe Bose podaril MIT (delnice, ki jih bo imel v lasti MIT ne nosijo glasovalne pravice, MIT jih tudi ne more prodati, bo pa MIT dobival dividende).

O jezikih v EU

Ta teden sem bil gost na jezikovnih pogovorih tretjega programa Radia Slovenija. Govora je bilo o položaju nacionalnih jezikov v (pravu) EU - če vas zanima, si posnetek oddaje lahko zavrtite tudi prek spletnega arhiva RTV.

petek, 29. april 2011

O prednostih in slabostih zakonske zveze

Vem, vem. Že cel dan se sprašujete, zakaj na Kvarkadabri nič ne pišemo o porokah. Ves svet se ukvarja z njimi, še posebno na tak deževen dan, znanost pa molči. Se strinjam in razumem vaše pomanjkanje - brez ustreznega znanstvenega pristopa lahko vse skupaj le obvisi v zraku.

Toda brez skrbi. Znanstveniki se ukvarjajo tudi s tovrstnimi bivanjskimi vprašanji. Če pri analizi potrebujete trezno, racionalno glavo, si lahko za zgled denimo vzamete Charlesa Darwina. Preden se je odločil za ta (majhen/velik) korak, je preudarno pretehtal vse prednosti in slabosti zakonske zveze.

Vsekakor zanimiv pogled, če že ne na zakonsko zvezo, vsaj na konkretnega zveza-nca in njegov racionalen pristop k stvari. Le na koncu mu ga morda malo zmanjka, ko pravi:
Človek ne more živeti tega samotnega življenja, ko v njegov obraz, na katerem se že kažejo gube, zre bolehna starost, hladna, brez prijateljstva ali otrok. Nič zato, zaupaj v srečo - in bodi na preži - marsikateri je srečni suženj -

Izobraževanje kot mehurček?

Zaradi medprazničnega časa izjemoma ne v ponedeljek, a tu je moja zadnja IUS kolumna o cenjenju izobraževanja.

četrtek, 28. april 2011

Keynes vs. Hayek - ekonomski dvoboj stoletja


"Fight of the Century" je nov hip-hop glasbeni video o dveh velikanih ekonomske teorije dvajsetega stoletja (nastopata John Maynard Keynes in Friedrich Hayek), ki sta ga posnela John Papola in Russ Roberts. Besedilo videa je na objavljeno tudi na spletni strani http://EconStories.tv.

Še nekaj malega o Hayeku iz enega starega članka:
Vplivni avstrijski ekonomist in eden od ustanoviteljev čikaške ekonomske šole Friedrich Hayek je nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne pokazal, da gre v tržni ekonomiji predvsem za učinkovit prenos informacij. Cene, ki se oblikujejo na trgu, so po njegovih ugotovitvah odlično sredstvo za zbiranje in sporočanje podatkov. V planski ekonomiji nihče ne ve prav dobro, kaj ljudje želijo in česa nočejo, zato dolgoročno takšna organiziranost ne more biti učinkovita. V tržnem sistemu pa informacije o željah kupcev nosijo že same cene. Če začnejo cene posameznega izdelka na trgu rasti, je to znak, da si ljudje želijo več te dobrine, ko začnejo padati, pa to nasprotno pomeni, da je dobrine preveč.

V ekonomskih učbenikih običajno povzamejo verjetno apokrifno anekdoto iz časov hladne vojne, ko je neki ruski diplomat obiskal ZDA. Odpeljali so ga v dobro založeno trgovino na Manhattnu, kjer so imeli na policah skoraj vse, kar si si lahko zamislil. Ko je Rus videl pestrost ponudbe, se je takoj želel sestati z genijem, ki skrbi za organizacijo. Seveda ga ni bilo, saj v tržni ekonomiji za učinkovito razporejanje poskrbi kar sam trg. Prav ta učinkovit način koordinacije s prenosom informacij preko trga je imel Hayek za enega največjih triumfov človeške misli.

torek, 26. april 2011

SETI zapira svoje teleskope

SETI institut, ki išče znake izvenzemeljskega življenja, bo prenehal z obratovanjem skupine 42 radio anten Allen Telescope Array v severni Kaliforniji zaradi pomanjkanja sredstev. SETI je imel vseskozi probleme s financiranjem (le kateri znanstvenik jih nima? :-)), a stvari so se obrnile na bolje z donacijo težko 50 milijonov USD, ki jo je prispeval soustanovitelj Microsofta Paul Allen. Donacija je zadostovala za izgradnjo 42 anten (z načrti za 350 anten), a sedaj je zmanjkalo denarja za obratovanje.

petek, 22. april 2011

Govorica tega tedna

Najprej po elektronski pošti, sedaj pa tudi v blogosferi so zaokrožile govorice o 4 sigma signalu, ki ga v internem poročilu vidi ATLAS kolaboracija. Gre za morebitni razpad novega delca z maso 115 GeV v dva fotona, pri čemer je produkcija okoli 30krat večja, kot v higgsu standardnega model. Stvar je zelo zanimiva, ker tudi eden od eksperimentov na Tevatronu vidi 2 sigma deviacijo na istem mestu. ATLAS analiza je sicer nedokončana, tako da je lahko kje skrita napaka. Glede na to, kako hitro sedaj ATLAS in CMS nabirata statistiko, bomo verjetno vedeli že čez nekaj tednov (dni?).

Več o signalu in razlagi tukaj.

četrtek, 21. april 2011

Tovarne doktorantov

Nature je v zadnji številki objavila članek s pregledom doktorskega študija v različnih državah z glavnim poudarkom na tem, kaj se z doktoranti dogaja po zaključku doktorata. Države se med seboj precej razlikujejo, a v glavnem velja, da se produkcija doktorantov povečuje. Povečanje je še posebno dramatično v državah v razvoju, a je tam tudi potreba po novih doktorantih največja.

Bolj problematična je hiperprodukcija doktorantov v razvitih državah, kjer že nekaj desetletij število doktorantov daleč presega število mest v akademskem svetu. Prav zanimiva je Nemčija, kjer je recimo v letih 1998-2006 število doktorantov ostalo enako (v enakem časovnem obdobju se je na Kitajskem število povečalo za 40%). Obraten primer je Poljska, kjer je število doktorantov po padcu komunizma izrazito naraslo (vpis kar desetkratno v 20 letih).

Po podatkih MVZT je Slovenija tudi priča eksplozivni rasti doktorantov (od leta 2004 do 2008 kar dvakratni porast vseh doktorskih študentov, a je zato obenem število mladih raziskovalcev ostalo v tem obdobju skoraj nespremenjeno). Pomembno vprašanje je, ali se mladi, ki se odločajo za doktorski študij, zavedajo kako majhne so možnosti za akademsko kariero? Če je to jasno predstavljeno in dobro znano, in večina gleda na doktorski študij tudi na pripravo za kariero zunaj akademskega sveta, potem s hiperprodukcijo seveda ni nič narobe...

Pa še link na grafično predstavitev študije "Koliko je vreden doktorat?".

torek, 19. april 2011

Pokojninska reforma

Pokojnine nikakor niso le zadeva ekonomije. Tu se prepletajo vprašanja pravičnosti (Je moj položaj v družbi po koncu delovno aktivnega življenja pravičen? Dobivam od družbe pravičen delež glede na to, kaj sem družbi dal?); vprašanja varnosti (Mi pokojnina zagotavlja eksistenčno varnost? Bom lahko pričakoval najboljšo zdravstveno oskrbo v življenjskem obdobju, ko jo najbolj potrebujem?); vprašanja človeškega dostojanstva (Ali družba, v kateri status osebe v veliki meri določa premoženje in moč, omogoča ohranitev dostojanstva starejših?Ali kompenziramo potencialno fizično šibkost, socialno odmaknjenost in dohodkovno neenakost starejših, tako, da ni prizadeto njihovo človeško dostojanstvo?)

Moj stric se je letos upokojil; po poklicu je kovinostrugar in svoje delovno obdobje je začel kot vajenec pri 15 letih. Kljub temu, da so mu zaradi zakonskih omejitev delovno dobo začeli šteti šele pri 18 letih, je oddelal svojih polnih 40 let. Pred desetimi leti je propadlo podjetje, v katerem je delal večino življenja in kjer si je pridobil določen strokovni položaj. V isto podjetje je vložil certifikate žene in obeh hčera - celoten družinski izkupiček privatizacije je bil torej 0 (nič tolarjev, evrov, kakor hočete). Po krajšem obdobju na Zavodu je stric zadnja leta pred upokojitvijo ponovno delal za stružnico pri "privatniku". Ob upokojitvi po 40+ letih dela ni dobil niti premije ob upokojitvi. Seveda je to nezakonito. Ampak stricu se zdi zamalo, da bi se tožaril. Njegova pokojnina znaša nekaj evrov manj kot 600.

Razprava o pokojninski reformi bo morala biti skrajno racionalna, saj gre za naše življenjske zadeve. Bistven del racionalnosti pa so (poleg ekonomskih) eksistenčne in moralne realnosti.

Mladi Slovenci v tujini: Ana Kralj

Ta teden lahko v financah preberete intervju s 26 letno podoktorsko študentko kemije na Friedrich-Alexander-Universität v Erlangen-Nürembergu, Ano Kralj. Zanimivo je, da je tudi njena mentorica slovenskega porekla, medtem ko na fakulteti očitno prevladujejo Nemci.

Nemška kanclerka Angela Merkel je pred časom rekla, da je multikulturalizem v Nemčiji mrtev. Se strinjaš?

Ko sem prišla v Nemčijo, je bil na celotni naši fakulteti en sam tuji doktorand, in sicer Indijec. Zdaj, po letu dni, sta se nam pridružila še dva indijska postdoktoranda ter doktorandka iz Španije in doktorand iz Belorusije. Mislim, da to pove veliko. Dolgo zaprta vrata se počasi odpirajo. Zanimivo pa na stopnjah nižje najdeš tujce z najrazličnejših koncev sveta. Naš študentski dom je popolnoma multinacionalen. Od tega največ »bachelor« ali »master« študentov, tudi razne internacionalne izmenjave. Nemčija je torej kot država za izobraževanje za tujce zanimiva, težava je zaposlitev, kar doktorsko mesto pravzaprav je.

ponedeljek, 18. april 2011

Where Did My Tax Dollars Go?

Google je pravkar razglasil nagrajence tekmovanja v vizualizaciji državnih izdatkov Data Viz Challenge. Prvo mesto je zasedel projekt "Where Did My Tax Dollars Go?". Ostali nagrajenci so navedeni tule in prikazani na filmčku:

Kako izračunati ceno doktorskega študija?

Zanimivo vprašanje. Tule je (seveda povsem hipotetičen) primer ( seveda povsem hipotetične fakultete, hipotetične univerze):

Raziskovalno delo / mentorstvo 1.650 €
Izvedba predmeta z izpitom 2.250 €
Komisija za primernost teme 850 €
Komisija za oceno z zagovorom
doktorske disertacije 1.550 €
Materialni stroški - doktorske listine,
knjižnica, mat. stroški in razvoj
oddelkov, gostujoči .... 2.450 €
Stroški dela administrativno-tehničnih
služb, elektrika, voda, ogrevanje,
čiščenje, varovanje 1.750 €

SKUPAJ 10.500 €

LHC ponovno z uporabnimi trki

Konec prejšnjega tedna je LHC začel dosledno dostavljati uporabne trke eksperimentom na interakcijskih točkah. Integrirana luminoznost (število trkov) hitro narašča. V 9 urah so včeraj tako zbrali kar četrtino števila zbranih trkov skozi celotno lansko leto. Število trkov v letu 2011 je tako že večje kot leta 2010. Zapis o tem in špekulacije o mogoči zbrani luminoznosti za poletne konference je tukaj.

petek, 15. april 2011

Turčija v EU?

Danes na Pravni fakulteti spet praznujemo svojo obletnico, tokrat že 91 let od inavguralnega predavanja Leonida Pitamica 15. aprila 1920 na temo "Pravo in revolucija".

Med drugim pa - zlasti za vse tiste, ki vas zanima Evropska unija - danes na fakulteti gostimo tudi turškega ministra za zadeve EU in vodjo pogajalske skupine za pristop k EU Egemena Bagişa. Njegovo predavanje bo ob 16h v Modri predavalnici.

Spomnim se, kako je pred leti Janez Potočnik kot vodja Ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU govoril, da je "obsojen na uspeh" - da je vsem na obeh straneh pogajalske mize jasno, da bo Slovenija pogajanja uspešno zaključila in pristopila k EU. Če vas zanima, kakšen je v tem oziru občutek glavnega turškega pogajalca, pa vabljeni na PF!

četrtek, 14. april 2011

Open-source traktor?

Recept za uspešne reforme

Še ena OECDjevska, tokrat priporočila vladam, kako naj ravnajo, da bodo njihove reforme uspešne in predvsem kolikor toliko mirno sprejete s strani ljudstva. (Če ste bolj revolucionarno nastrojeni, pa lahko besedilo berete tudi tako, kot je Rousseau bral Machiavellijevega Vladarja: "Ko je na videz dajal nauke kraljem, je v resnici delil koristne nauke ljudstvu [na kakšne kraljeve strategije naj bo pripravljeno] :)

Box 1.2. Making reform happen

Going for Growth provides countries with recommendations about the structural reforms that they should consider impleenting. However, the business of actually carrying out reform is complex, and involves a wide range of general political economy and more country-specific considerations. …
The review of OECD evidence suggests that a number of basic principles have often been successful (based on Tompson and Dang, 2010):

Governments need to have an electoral mandate for reform. Reform “by stealth” has severe limits, and major reforms for which governments have not previously sought public approval tend to succeed only when they generate visible benefits very rapidly, which major structural reforms generally do not. While crises can create opportunities for reform surprises, sustainability is essential for real impact.

Effective communication by governments is important. Major reforms have usually been accompanied by consistent coordinated efforts to persuade voters and stakeholders of the need for reform and, in particular, to communicate the costs of not reforming. Where, as is often the case, the costs of the status quo are opportunity costs, they tend to be politically “invisible”, and the challenge is all the greater.

Policy design should be underpinned by solid research and analysis. An evidence-based and analytically sound case for reform serves both to improve the quality of policy and to enhance prospects for reform adoption. Research presented by an authoritative, non-partisan institution that commands trust across the political spectrum appears to have a far greater impact.

Successful structural reforms take considerable time to implement. The more successful reforms in the case studies generally took over two years to prepare and adopt – and this does not include the preparation work done in the many reform episodes in which problems and proposals had been debated and studied for years before the authorities set to work framing specific reforms.

Cohesion of the government is important. If the government undertaking a reform initiative is not united around the policy, it will send out mixed messages, and opponents will exploit its divisions; defeat is usually the result. The case studies suggest that cohesion matters more than such factors as the strength or unity of opposition parties or the government’s parliamentary strength.

Government leadership is essential. Reform progress may sometimes be facilitated by intensive discussions involving the government and the social partners (i.e. unions and business groups) in a formalised process. However, firmness of purpose on the part of the government also seems to be a critical element of success in such situations. A co-operative approach is unlikely to succeed unless the government is in a position to reward co operation by the social partners or can make a credible threat to proceed unilaterally if a concerted approach fails.

The condition of the policy regime to be reformed matters. Successful reforms of established policy regimes often appear to have been preceded by the “erosion” of the status quo through smaller piece-meal reforms or reform attempts; where the existing arrangements are well institutionalised and popular and there appears to be no danger of imminent breakdown, reform is far more difficult.

Successful reform requires persistence. A further important implication of the finding concerning reform ripeness is that blocked, reversed or very limited early reforms need not be seen as failures: they may play a role in illustrating the unsustainability of the status quo and setting the stage for a more successful attempt later on. (*An Overview of Going for Growth Priorities in 2011)

sreda, 13. april 2011

Družbeni indikatorji za Slovenijo 2011

OECD je pravkar izdal publikacijo Society at a Glance 2011 - OECD Social Indicators, v kateri analizirajo različne zanimive dužbene indikatorje onstran gospodarskih v ožjem smislu. V predstavitvi so izpostavili pet najbolj zanimivih za vsako državo. Za Slovenijo so izbrali tele, na prvo mesto pa so postavili relativno veliko dohodkovno enakost, o kateri smo že pisali.

- Slovenia has the lowest income inequality in OECD and the ninth lowest relative income poverty rate (7.8%).


- At three hours and 51 minutes, Slovenians do the sixth highest amount of unpaid work in the OECD, 24 minutes more per day than the OECD average.

- Slovenian women can expect to receive the full old age pension for 27.2 years, the second longest in the OECD, just after Italian women and well above the OECD average of 23.3 years. Things are less rosy for Slovenian men (19 years) who get less than a year more than the OECD average.

- Slovenia registered a big fall in infant mortality in the last generation and has the second lowest rate in OECD of 2.1 per 1000 live births, just after Luxembourg.

- Slovenians are in the highest third of the OECD for perceived corruption and the lowest third for confidence in national institutions.


torek, 12. april 2011

Ločevanje med zadevo in človekom

Obisk Harvarda je z lepimi spomini za mano. V včerajšnji (še čez lužo napisani) IUS kolumni si lahko preberete nekaj pravnih razmislekov ob obletnici. Tu pa lahko kot bonus dodam še eno misel, ki nam je vsem dobro znana, a pogosto v praksi zanemarjena.

Navezuje se na klepet z omenjenima sodnikoma Vrhovnega sodišča Kennedyjem in Kaganovo, ki je bil poln duhovitosti in sproščenih anekdot o življenju in delu na Vrhovnem sodišču - visoka gosta sta se po tej plati res izkazala, vsi skupaj pa v njuni družbi zelo dobro imeli. Po usmeritvi je sicer Anthony Kennedy zmerno konzervativni sodnik (ki je po odhodu O'Connorjeve eden glavnih kandidatov za odločilni peti glas ene ali druge večine v najbolj kontroverznih temah) in bolj pri koncu svoje kariere, četrt stotetja mlajša Kaganova pa bo skoraj gotovo dolga desetletja eden prodornejših glasov liberalne plati sodišča.

Kennedy je ob opisu dela na sodišču med drugim omenil tudi potrebo po tem, da znaš ločevati med strokovnim in osebnim nestrinjanjem. Predvsem mladi pravni svetovalci naj bi s tem imeli težave. Nekoč je tako do njega prišel eden njegovih svetovalcev in ves ogorčen komentiral odločanje sodišča o neki zadevi: "Tega Stevensu preprosto ne smete dovoliti!" Sodnik Kennedy je mladega svetovalca pogledal in mu odgovoril: "Mislite na Johna Paula Stevensa, ki ga poznam veliko, veliko dlje kot vas?"

Sodnika, oba s kolegi na praznovanju okroglih obletnic svoje harvardske diplome (Kennedy z letnikom 1961, Kaganova z letnikom 1986), sta se na klepetu sproščeno dopolnjevala. In to le nekaj dni po tem, ko je Elena Kagan v zadevi Arizona Christian School Tuition Organization v. Winn napisala svoje prvo odklonilno ločeno mnenje, ki se mu je pridružila tudi preostala trojica "liberalne" manjšine na sodišču, Anthony Kennedy pa večinsko mnenje in s tem sodbo sodišča.

P.S. Daljši opis tega dogodka z zanesljivimi povzetki določenih izjav (le z nekoliko manj lahkotnim humorjem v zapisanem poročilu, kot pa ga dovoljuje sproščeni (po)govor) je v angleščini dostopen na spletni strani HLS.

Referendum - brez cene

Trije pomladanski referendumi bi v najslabšem primeru lahko koštali 3 x 4.500.000 EUR = 13.500.000 EUR. Kako bi se (recimo po modelu znane reklame za Mastercard in njenih variacij) to prevedlo v raziskovalno opremo, po podatkih o nabavni vrednosti inštrumentov iz ARRS Evidence raziskovalne opreme? Koliko kosov posameznega dragega inštrumenta bi dobil za ta denar?

Masni spektrometer LTQ Orbitrap XL ETD (IJS - predlog?): 15 kosov
Visokoločljivi 500 MHz spectrometer na magnetno resonanco za trdno snov (IJS): 20 kosov
Nizkovakuumski vrstični elektronski mikroskop z EDS, WDS in EBSD analizatorji
(Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo): 23 kosov
Oprema za pripravo in analizo bio-čipov (Univerza v Ljubljani , Medicinska fakulteta): 29 kosov
PCR v realnem času ABI 7900 (Nacionalni inštitut za biologijo): 117 kosov
Laboratorijska oprema za delo z mišmi, ki so proste določenih škodljivih mikroorganizmov -Specific patoge-free; SPF (Onkološki inštitut): 162 kosov
Humanoidni robot (IJS): 177 kosov
Sistem za pridobivanje ultra čiste vode
(Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko): 214 kosov
Sledilec očesnih premikov (eye-tracker) EyeLink 1000 Desktop Mount (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta): 339 kosov


Demokracija? Priceless.




ponedeljek, 11. april 2011

Mladi Slovenci v tujini: Maja Žerjal

V tokratnem nadaljevanju serije o mladi Slovencih v tujini na Financah predstavljajo študentko magistrskega študija na Harvardski univerzi, Majo Žerjal.

Šolnine enega letnika magistrskega študija v ZDA se na najboljših univerzah gibljejo med 42 tisoč in 50 tisoč dolarjev. Stroški bivanja na Harvardu znašajo med 760 dolarjev v študentskem domu pa vse do 2 tisoč dolarjev na mesec za garsonjero v bližini kampusa.

[...] Za ameriške študente je prej sprejem na Harvard ali katerokoli drugo univerzo avtomatično pomenil službo na najvišjih položajih brez posebnega dodatnega truda, danes so po poročanju mojih ameriških kolegov, kariernih svetovalcev in delodajalcev lahko relativno brezskrbni samo se na Harvardu.

V tekstu je dvakrat omenjen tudi soblogger Matej Accetto

Pri prijavi so poleg odličnih ocen in prepričljivega življenjepisa pomembna priporočilna pisma. Zame je bila pri slednjih in pri splošnih pripravah neprecenljiva podpora profesorjev Katarine Zajc, Mira Cerarja in Mateja Accetta, ki so me na podlagi svojih izkušenj v tujini in svoje nesporne pravne odličnosti pomagali usmerjati v prave odločitve.

[...]Je slučajno kakšen slovenski profesor kdaj na gostovanju?

Ravno v teh dneh bo v okviru desete obletnice svojega LL.M.-a Harvard Law School obiskal Matej Accetto s pravne fakultete v Ljubljani, ki bo imel tudi dve gostujoči predavanji o pristojnostih Evropske unije, enega na pravni fakulteti, drugega pa na Harvard Kennedy School (John F. Kennedy School of Government).

Slednje je Matej že najavil pred tednom tukaj.

petek, 08. april 2011

Raziskovalni družinski izleti

Dobro spletno mesto za ideje kreativnih nedeljskih družinskih izletov je "DEDI - enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem". Zabeleženih imajo okoli 400 vpisov, vsak je opremljen s podrobnim zemljevidom. Zelo fino, zdaj, ko se je začela sezona lazenja naokoli. Primer:

Uradna oznaka: Barje pri Kostanjevici
Sinonimi: Mali blatec, Malo blatce

Mali plac je majhno šotno barje pri Bevkah na Ljubljanskem barju in eno zadnjih tovrstnih mokrišč v južni Evropi. Šotišče je ostanek nekdaj precej obsežnejšega nižinskega visokega barja, ki je zaradi izkoriščanja šote že skoraj v celoti izginilo.

Opis:
Mali plac na zahodnem robu Ljubljanskega barja je eden redkih ostankov šotno-mahovnega visokega barja po nižinah južne Evrope. Je tudi med najbolj južno ležečimi v tem delu Evrope. Majhno, okrog 2 hektarja veliko šotišče severno od Bevk pri Vrhniki je nastalo po zadnji ledeni dobi, ko je bil ta del Barja ojezerjen. Na dno jezerca pod barjanskim osamelcem Kostanjevico (367 m) so se več tisoč let odlagali glina in organsko blato, na vrhu pa je nastajala šota. Skrita kotanja je le nekaj metrov nad sosednjim barjanskim območjem, s katerim pa ni bila nikoli neposredno hidrološko povezana. Od leta 1995 ima to območje status naravnega rezervata in je eno od sestavnih točk učne poti po Ljubljanskem barju na območju občine Vrhnika. ...


Iluzija človeškega govora

Nevroznanstvenik Jamshed Bharucha na posnetku pokaže, kako lahko iz hkrati predvajanih treh sintetiziranih zvokov, ki posamično zvenijo kot ptičje petje, ustvari iluzijo človeškega govora. Ljudje imamo resnično neverjetno sposobnost prepoznavanja govora.

Your brain is an extremely complex pattern-recognition machine. Neuroscientist Jamshed Bharucha demonstrates to our audience how three indistinct synthesized sounds can be superimposed to create the illusion of human speech. Our brain is able make inferences from the most prominent energy peaks in a simple phrase and recognize the words being spoken even if most of the information is stripped away.

Tsunami je bil ponekje višji od 37 metrov

Neverjetno - zadnji tsunami na Japonskem je v pristanišču Koborinai dosegel skoraj 38 metrov. To je tako visoko kot desetnadstropna stolpnica, oziroma več kot polovica ljubljanskega nebotičnika.

četrtek, 07. april 2011

Kdo je najdlje v pokoju?

Na blogu FlowingData so objavili zelo zanimivo preglednico povprečnega števila let v pokoju za moške in ženske po državah. V Avstriji in Italiji so ženske v pokoju v povprečju 26 let, medtem ko povprečen mehiški delavec pokojnine sploh ne dočaka. Na razpredelnici je tudi Slovenija, kjer so moški v pokoju v povprečju 13 let in ženske 23 let.

Vir: Who spends the most years in retirement?

sreda, 06. april 2011

Nov delec?

Eksperiment CDF na Tevatronu je danes na arxiv poslal članek v katerem so opazili anomalijo s signifikanco več kot 3 sigma, ki bi lahko kazala na obstoj novega delca. To je dovolj, da je stvar zanimiva, ni pa "odkritje". Ali je to le statistična fluktuacija ali res znak novega delca bo jasno ob več zbranih podatkih, čeprav časa ni več veliko, to je namreč Tevatronovo zadnje leto.

Sicer je zabavno, da se je o tej anomaliji po hodnikih govorilo že več mesecev in je bila celo javno dostopna v doktorski tezi. A sedaj je tudi uradno požegnana s strani kolaboracije CDF.

Članek v nytimes je na voljo tukaj.

Zakaj ljudje spimo?


Tule je posnetek zelo zanimivega predavanja, ki smo ga lahko poslušali včeraj zvečer. Žal je bilo v dvorani spet premalo prostora za vse.

torek, 05. april 2011

AMS02

AMS02 (Alpha Magnetic Spectrometer) je eden redkih znanstvenih eksperimentov, ki jih bo gostila mednarodna vesoljska postaja (ISS). Dejansko je to lažja verzija (le 7 ton!) tipičnega visokoenergijskega detektorja, ki bo na ISS meril pretok kozmičnih žarkov. Na žalost so originalno zamišljeni superprevodni magnet morali zamenjati z navadnim, kar bo zmanjšalo njegovo uporabnost. Njegovi začetki segajo skoraj dve desetletji nazaj, glavni motor in vodja programa pa je nobelovec Samuel Ting. Dolgo ni bilo jasno, ali bo AMS02 sploh letel, saj ga ni bilo na spisku nobenih od preostalih Space shuttle misij po tem, ko je NASA zmanjšala število letov po nesreči Columbia. Potrebnega je bilo kar nekaj političnega manevriranja Tinga, da je l. 2008 kongres dodal novo misijo na kateri bo tudi AMS02. To je predzanji polet v programu Space shuttle, in sicer zadnji polet raketoplana Endeavour, trenutno na sporedu za 29. april 2011.

Zgodba iz nytimes o pripravah pred pol leta, in o lobiranju leta 2008 v Nature.

ponedeljek, 04. april 2011

Nacionalni energetski program Slovenije do 2030


V javnosti kroži dokument (naslovljen kot izhodišča dolgoročne energetske bilance 2010-2030, delovna verzija, pripravil ga je Center za energetsko učinkovitost na IJS), ki bo verjetno eno izmed glavnih izhodišč prihodnje javne razprave o energetski strategiji. Za okus, kaj lahko približno pričakujemo:

Obravnavani in ocenjeni so bili trije scenariji oskrbe z električno energijo za NEP:

- osnovni scenarij
izvedba investicij v termo energetskih objektov v teku skladno
z načrtovanjem na podlagi najnižjih stroškov proizvodnje, podaljšanje življenjske
dobe NEK, pospešitev izgradnje načrtovanih HE, modernizacija SPTE [soproizvodnja toplote in elektrike];

- jedrski scenarij (nadgradnja osnovnega scenarija)
zagotoviti dolgoročnoizkoriščanje jedrske energije v Sloveniji, podaljšanje življenjske dobe NEK in izgradnja nove enote JEK 2 ob lokaciji obstoječe, zagotoviti vzporedno obratovanje NEK in JEK2 v daljšem časovnem obdobju, izgradnja med 2022 –2030;

- plinski scenarij (nadgradnja osnovnega scenarija)
zagotoviti večjo diverzifikacijo virov od sedanje pri oskrbi z električno energijo s četrtim energentom, izgradnja dveh plinsko parnih elektrarn na zemeljski plin do leta 2030.

Za primerjavo sta bila oblikovana tudi dva dodatna scenarija:

- zapiranje PV [PREMOGOVNIK VELENJE] leta 2027
scenarij ovrednoti posledice postopnega zapiranja PV do leta 2027, prekinitve investicije TEŠ 6 v izvajanju. Izhodišče scenarija ostaja ohranjanje primerljive ravni proizvodnje električne energije v državi kot v osnovnem scenariju in diverzficiranosti virov pri oskrbi z električno energijo. Pri pokrivanju porabe električne energije ta scenarij ne sledi načelu najmanjših stroškov za proizvodnjo električne energije, temveč uporabo premoga omejimo. Za obdobje po 2016 znižamo tudi raven za kriterij: proizvodnja električne energije iz domačih virov;
(Scenarij je obravnavan v posebnem dokumentu)

- JEK 2 1700 MW (nadgradnja osnovnega scenarija)
je podrazličica jedrskega scenarija za dolgoročno izkoriščanje jedrske energije v Sloveniji, izgradnja enote moči 1.700 MW na lokaciji v Krškem med 2022 – 2030

Globalno ogrevanje in skeptiki II

Zelo na kratko: zanimiva kolumna od Krugmana v NY Times danes med drugim pravi:


"...Prof. Richard Muller of Berkeley, a physicist who has gotten into the climate skeptic game, has been leading the Berkeley Earth Surface Temperature project, an effort partially financed by none other than the Koch foundation. And climate deniers — who claim that researchers at NASA and other groups analyzing climate trends have massaged and distorted the data — had been hoping that the Berkeley project would conclude that global warming is a myth.

Instead, however, Professor Muller reported that his group’s preliminary results find a global warming trend “very similar to that reported by the prior groups...”

Analiza prof. Mullerja še ni končana, vendar ga je Kongres pozval k pričanju na podlagi predhodne analize, kjer je Mueller rekel, da zdaj kljub svojim prvim dvomom misli, da je možno kontrolirati sistematični bias v podatkih, ter da se njegove preliminarne analize na nakljucnem vzorcu podatkov ujemajo z obstoječimi analizami drugih agencij (seveda nas zanima, kaj se bo zgodilo, ko si bo ogledal celotno zbirko podatkov).

sobota, 02. april 2011

IKEA LHC

Me zanima ali ga dostavijo tudi na dom.
IKEA's Large Hadron Collider - ian o'neill's posterous

Kako dobiti redno službo na univerzi? - (v ZDA)

Pred nekaj dnevi je Sean Carroll na skupinskem blogu Cosmic Variance objavil zelo zanimiva navodila, kako je treba postopati, da pridobite redno zaposlitev (tenure) na vrhunski ameriški raziskovalni univerzi: How To Get Tenure at a Major Research University.

Nekaj nasvetov je nenavadnih, a jih prepričljivo utemelji:
Here is the Overriding Principle: what major research universities care about is research. That’s all. Nothing else.
...
Don’t be too well known outside the field. ... I hate to say this, but the evidence is there: if you have too high of a public profile, people look at you suspiciously. Actual quote: “I’m glad we didn’t hire Dr. X; he spends too much time in the New York Times and not enough time in the lab.” And that’s the point — it’s not that people are jealous that you are popular, it’s that they are suspicious you care about publicity more than you do about research.
Don’t write a book. ... Why? Because while you were writing that book, you weren’t doing research.
Don’t worry about teaching, leadership, organizing, etc. ... Why? Because you’re spending time on something that isn’t research. But generally it won’t hurt, it just won’t help. ... Everyone agreed my case was very close, and my teaching was among the best in the department; it didn’t help. The point is simple: this stuff is not research.
Choose your hobbies wisely. ... But here is the paradox: you are better off if your hobbies are nothing like your work. Permissible hobbies include skydiving, playing guitar, or cooking. Suspicious hobbies include writing of any sort (novels, magazine articles, blogs), programming or web stuff, starting a business, etc. Why? Because there’s a feeling that this kind of activity represents time that could be spent on research.
Don’t dabble. ... it will be taken as evidence that your interests may wander over time — so that, whereas you were hired to be an expert in area A, maybe in a few years you won’t be doing that at all. Kiss of death.
...
I’m generally in favor of the tenure system; like democracy, it’s the worst system out there, except for all the other ones that have ever been invented.

Obletnica in gostujoči predavanji

Letos mineva deset let od zaključka mojega magistrskega študija v ZDA in ker to nekako sovpada z željo po ponovnem obisku študijskih krajev, bom naslednji teden spet pohajkoval po čudovitem malem "kampusu" (če želite zaobjeti vse dele te razprostranjene univerze, morate zemljevid še malo pomanjšati, pri čemer je zdravstveni del povsem ločen).

Po spletu prijaznih pobud in vabil pa bom imel še pred obletnico tudi dve predavanji, eno na Harvard Law School, eno pa na Harvard Kennedy School (ki sem jo sam poznal še pod imenom Kennedy School of Government). Zato, če nas slučajno berete iz okolice Bostona ali v naslednjem tednu nameravate tja, vabljeni!

Predavanje na HLS z naslovom "Out of Sight: On the Uncultivated Growth of EU Competences" bo v sredo (6. 4.) ob 17h v predavalnici Hauser 104. Predavanje na HKS z naslovom "On Law and Politics in the Federal Balance: Contrasting the EU and US experiences" pa v četrtek (7. 4.) ob 16h, predvidoma v Fainsod Room (L324).

petek, 01. april 2011

(Ne več tako mladi) Slovenci v tujini: Kőszeg

Ena od reči, ki je prispevala (in z ocenjevanjem dela študentov malo še nekaj časa bo) k mojemu polnemu urniku v preteklih mesecih, je tudi sodelovanje z butičnim podiplomskim študijskim programom na Madžarskem, ki so ga ambiciozni snovalci zasnovali v sodelovanju drobnega inštituta ISES iz drobnega mesteca Kőszeg in Univerze Corvinus v Budimpešti. Program poteka v taistem Kőszegu, ki poglavitni del širšega slovesa črpa iz dejstva, da naj bi bil nekoč zadnja rešilna bilka Dunaja pred prodirajočo turško vojsko in da mu je uspelo s pretkanostjo in odločnim blefiranjem Turke prepričati v umik iz boja.

Kakorkoli že, inštitut trpi za mnogimi slabostmi in izzivi novonastalih raziskovalno-izobraževalnih institucij: nima še dobre lastne knjižnice, boriti se mora za čim boljše študente, študijsko življenje še ni povsem dovršeno in sprejemati je treba tudi nekaj kompromisov (eden od njih je ta, da posamezni profesor za svoj predmet gostuje en teden, ko s študenti preživi vse dopoldneve in popoldneve, tako da je cela izkušnja predmeta bliskovita, dnevi v tednu pa v ponavljanju iste osebe monotoni). A vendar združuje dovolj iznajdljive snovalce inštituta in dovolj zunanje podpore, vključno s tujimi predavatelji, da vsako leto še malo bolj napreduje. (Čez nekaj mesecev naj bi s podporo norveške finančne podpore, s katero so lahko nakupili nekaj tisoč novih knjig, denimo končno dobil tudi pravo knjižnico.) S tem pa mi daje upanje, da se tudi v tem prostoru - in na ne najbolj očitnih krajih - lahko razvijejo smiselni in uspešni študijski centri.

Po lanski prvi izkušnji s predavanji so z menoj posneli tudi krajši intervju, ki si ga lahko ogledate v okviru predstavitvene strani o življenju na ISES oziroma neposredno tule. Sicer vsebuje dve tipkarski napaki, a sva ju z Ljubljano snovalcem odpustila.