Slovenija je edina država, ki davčne stopnje prikraja tako, da se splošna davčna olajšava znižuje z višino dohodka. Če je na primer bruto plača nižja od 10.342,80 evra, bo splošna olajšava znašala 6.205,68 evra, za bruto plačo med 10.342,80 in 11.965,20 evra bo znašala 4.205,74 evra, za bruto plačo nad 11.965,20 evra pa le še 3.143,57 evra.
Z višjo bruto plačo tako dohodnina ne raste le zaradi višje davčne osnove, ampak tudi zato, ker se znižuje splošna olajšava. V tabeli so prikazane: višina bruto plače, socialnih prispevkov, splošne davčne olajšave, dohodnine, neto plače in povprečne davčne stopnje za določene višine dohodkov. Iz nje je razvidno, da se ob povečanju bruto plače zgolj za 1 evro, z 10.342,80 na 10.343,80 evra, neto plača zmanjša za kar 319 evrov.
Kritični bralci bi lahko ob navedenih podatkih skomignili z rameni, češ da gre za relativno majhen interval dohodkov in da takšna davčna anomalija ni preveč škodljiva za delovne spodbude. Vendar pa je takšen pogled napačen, saj je v intervalu med 10.363 in 10.832 evrov okoli 2,5 odstotka vseh zaposlenih, v naslednjem intervalu pa okoli 2 odstotka vseh zaposlenih (podatki SURS), kar vsekakor ni zanemarljivo.