S prikazano analizo nismo zajeli celotne populacije, ki v najširšem smislu praviloma predstavlja beg možganov – emigracija najbolj usposobljenih in izobraženih oseb, praviloma z dokončano terciarno izobrazbo. Ni evidence o nekaterih segmentih tako opredeljenega bega možganov, ki so lahko znatni – na primer za nekatere tehnične profile (informatiki) zunaj raziskovalne sfere ali pa za mlade, ki gredo študirat v tujino in ostanejo tam. Zadnji razpoložljivi podatki za enega izmed segmentov bega možganov (Erasmusovi študenti) na primer kažejo, da se je do sredine preteklega desetletja kar osem odstotkov teh študentov po končanem študiju že zaposlilo v tujini. Kako je s kasnejšimi generacijami, pa bo pokazala novejša tekoča raziskava IER.Na podatke lahko pogledamo tudi nekoliko drugače:
V absolutnih številkah se je po vključitvi Slovenije v EU oziroma v obdobju 2004–2009 v primerjavi z desetletnim obdobjem pred tem (1995–2004) evidentiran obseg emigracije raziskovalcev iz organizacij, ki so se odzvale na anketiranje (respondentke), povečal: letno število emigrantov z osem na 17, skupno število pa s 73 na 88 ljudi. Izražen relativno, kot delež v številu vseh registriranih raziskovalcev v času anketiranja v organizacijah respondentkah, pa je ostal na isti ravni, kot je bil v desetletnem obdobju pred vključitvijo Slovenije v EU (en odstotek);Naslednjega podatka pa ne razumem:
V obdobju 2004–2009 je bila večina emigrantov iz organizacij z več kot sto registriranimi raziskovalci doktorjev znanosti, starih od 30 do 40 let (povprečna starost je znašala 37 let), s povprečno 7,6 leta skupne delovne dobe, moških, v tujino so v večini primerov šli sami (brez družine oziroma partnerja).Raziskovalci s 37 leti naj bi imeli le 8 let delovne dobe? Neverjetno...
Oznake: beg možganov, J.Z., slovenci, tujina