Še en pomemben zakon, ki ga je MG v javno obravnavo dalo sredi poletja, je Energetski zakon, torej ključen, več kot petsto členov dolg krovni akt, ki ureja vse energetsko v državi, od krovne politike do trga z energijo. Ne zamenjujmo ga z Nacionalnim energetskim programom 2010-2030, ki je deležen večje pozrnosti javnosti, in ki je prav tako sedaj v javni obravnavi. Pravzaprav ne morem več verjeti, da je naključje, da so oba dokumenta javnosti ponudili čez poletje. Šele po izrecnih protestih smo dosegli, da so obravnavo NEP podaljšali do jeseni. Energetski zakon pa je v javni obravnavi do 25.7.2011.
To je slaba praksa, ali pa (bolj verjetno) običajna praksa energetikov, da se stvari odvijajo karseda proč od vmešavanja javnosti, ki nazadnje povzroča le težave. Gotovo je v predlogu zakona veliko stvari, ki bi morale biti problematizirane, pa bodo zaradi časovnice in poletnega medijskega zatišja šle mimo.
Ena takšnih, na katero so opozorili okoljevarstveniki iz Posočja, je odprava omejitev za gradnjo energetskih objektov na zgornji Soči, torej od Mosta na Soči do izvira Soče v Trenti. Verjetno težko verjamete zapisanemu, ampak takole se glasi zadnji, 565.člen:
(1) Zakon o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki ..., ki v 3. in 4. členu prepoveduje gradnjo in rekonstrukcijo energetskih objektov ali naprav na odseku od izvira Soče do vtoka Idrijce pri Mostu na Soči ... in Zakon o ohranjanju narave , ki ne vsebuje določb o ukinitvi statusa naravnih vrednot, se na zavarovanem območju za reko Sočo s pritoki za umeščanje energetskih objektov v prostor ne uporabljata.
(2) Gradnja in rekonstrukcija energetskih objektov ali naprav se lahko načrtujeta na odseku od izvira Soče do vtoka Idrijce pri Mostu na Soči tudi na
območju naravne vrednote, ki se s sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu na lokaciji prostorske ureditve državnega pomena
ukine. (
EZ-1, Predlog v javni obravnavi, 565.čl.)
Načelno ne nasprotujem temu, da se tudi v zgornjem Posočju pod določenimi pogoji izrablja obnovljiv energetski potencial voda z malimi hidroelektrarnami. Ne smemo pa dovoliti, da v imenu tega, energetski zakon z eno splošno gesto v celoti odpravlja krovno zaščito, ali kot v 2. členu preprosto omogoča ukinitev naravne vrednote.
Dobronamerno zaupanje ni na mestu. Iz kolektivnega spomina so že precej izginili pravzaprav prvi državljanski okoljevarstveni boji v Sloveniji: še iz 60' let proti načrtovani HE Trnovo, ki bi spremenila Sočo vse do Bovca in danes tako priljubljene kajakaške aleje pač ne bi bilo, in iz 70' let proti HE Kobarid, ki bi poplavila najlepše tolmune Soče v soteski. (Gl. npr. zbornik
60 let Soških elektrarn, str. 36, 42).
Vsaj HE Kobarid je v očeh energetskih holdingov še vedno močno aktualna. Denimo, direktor HSE Matjaž Janežič jo je omenil v svoji
predstavitvi ob desetletnici HSE marca letos kot enega "ključnih projektov" (str. 15) in načrtovanih ključnih naložb v prihodnosti (str.18).
EDIT: Dva članka v Delu (14.7.2011)
Posebej slednji članek je zelo zanimiv. Velike apetite Soških elektrarn za gradnjo HE na zgornji Soči direktor Vladimir Gabrijelčič utemeljuje z besedami: "»Vsi zagovarjamo obnovljive vire in nočemo termoelektrarn ali nukleark, ampak na sedanji način ne bomo imeli nič«. S prvim delom stavka se strinjam. Ampak. O katerem "sedanjem načinu" je govor? Novi nacionalni energetski program predvideva nuklearko (ali dve) IN termoelektrarno!
In v tem je bistvo: smiselno je narediti kompromis pri degradaciji naravnega okolja zaradi izrabe obnovljivih virov, ČE TO NADOMESTI fosilno (ali, iz stališča nekaterih) jedrsko energijo. Kakor potekajo zadeve pri nas, pa istočasno planiramo vse: fosilno, jedrsko, in obnovljivo. In vsak investicijski lobi uporabi prav enak argument kot Gabrijelčič, le da ga formulira iz svoje strani.
Oznake: L.O.