Pred več leti sem zašel v matematično stavbo FMF in si v tamkajšnji knjigarni kupil knjigo
Šifre, uganke in zarota Dennisa Shashe, nedavno tega pa jo začel brati. Priznam, da je ljubiteljskemu logiku brez posebnih matematičnih znanj ali ambicij manj zanimiva kot kakšen Smullyan, a kupljeni logiki se ne gleda v zobe.
Si pa vendarle ne morem pomagati, da me že kmalu po začetku knjige nekaj ne bi zmotilo. Nanaša se na 2. uganko v knjigi z naslovom
Dirke bikov, v kateri nek urugvajski podjetnik prosi za pomoč pri organizaciji, hja, dirk bikov, s katerimi bi nadomestil krvave bikoborbe. Najprej naj bi zgradil štiri vzporedne steze, a je to ljudi dolgočasilo, zato so mu predlagali, da bi vzporedne proge prepletel s pravokotnimi, steze bikov pa s pomočjo mostičkov in ovir na križiščih speljal tako, da bi - čeprav brez bližnjih stikov z drugimi biki - končali na drugi progi kot tisti, na kateri so začeli.
Ker slika pove več kot 82 besed, si lahko naravo mostičkov in ovir ter prepletenost prog ogledate na 14. in 15. strani
tule.
Naloga vsebuje več vprašanj, kako - in s kolikimi pravokotnimi progami - je moč speljati poti bikov, da končajo na drugi stezi od tiste, na kateri so začeli. Nemara si jih na onem naslovu lahko ogledate, sicer pa potrebujete nekaj lastne domišljije.
Zdaj pa, če vas še nisem izgubil, moj problem: čisto vse rešitve postavljenih vprašanj vsebujejo napako, ki je po mojem mnenju prav nadležna in si je ne bi smele privoščiti. Na kaj merim? In kako bi se rešitve spremenile, če bi se ji hoteli izogniti?
Če bo vse po sreči, po objavi te novice (pišem jo "na zalogo") še nekaj dni ne bom dostopal do spletnega naslova Kvarkadabre - vsekakor dovolj, da si z zgornjimi vprašanji brez občutka naglice popestrite kak hladen predpoletni dan ali skrajšate kako seanso nespečnosti.