petek, 03. junij 2011

Konkurenčna prepoved na univerzi?

Univerza na Primorskem (UP) mi lahko prepove, da izvajam predavanja in raziskovalno delo na Univerzi v Amsterdamu. Vsaj tako je razumeti iz konkurenčne prepovedi, ki jo je 18.5.2011 sprejel senat UP. Prepove mi (in ostalim zaposlenim na UP) lahko tudi izvajanje vseh ostalih izobraževalnih, znanstveno-raziskovalnih in strokovnih dejavnosti, ki se že izvajajo na UP, se pravi večino dejavnosti, ki jih profesionalno izvajam na Univerzi v Amsterdamu ter v strokovnih organih v katerih sodelujem v Sloveniji, kot sta državna Odbor za Znanost in svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu.

Na Univerzi v Amsterdamu (UvA), kjer sem tričetrtinsko zaposlen, takšne prepovedi nimam. Še več, na UvA moje sodelovanje (raziskovalno in pedagoško) z drugimi univerzami podpirajo, ker v tem vidijo promocijo njihovega dela. Pri mojem sodelovanju z Univerzo na Primorskem me na UvA nikoli niso ovirali, čeprav zaradi visokih pedagoških obremenitev na slovenskih univerzah moje raziskovalno delo ni tako produktivno kot bi bilo, če bi ves čas delal za UvA.

Zanima me mnenje bralcev o smiselnosti takšnih prepovedi na slovenskih univerzah. Kratki pravilnik, ki ga je sprejel senat UP, lahko najdete tukaj. Spodaj je moje mnenje o njem in zelo vesel bom vsake pripombe na svoje razmišljanje.

V prepovedi vidim dva problema, prvega konceptualnega in drugega vsebinskega.

1.
Sporen se mi zdi sam koncept omejevanja zaposlenih pri širjenju in uporabi svojega javno financiranega znanja na drugih javnih (in privatnih) inštitucijah v času, ki ni pokrito z zaposlitvijo na UP. Sporno se mi zdi, da si UP jemlje pravico, da presoja o naših zaposlitvah in dejavnostih v času, ko nas ne plačuje. Sporno se mi zdi, da svet UP ni podal nobenega pojasnila zakaj je za vse zaposlene potrebno uvesti nekakšno splošno prepoved. Razumel bi, če bi senat razložil problematiko, ki se s prepovedjo rešuje. Mislim tudi, da bi kakršnokoli že problematiko lahko rešili s specifičnimi navodili, ne pa z ”one-size-fits-all” splošno prepovedjo za vse zaposlene in vse dejavnosti (razen izjem) izven delavnega časa. Sporno se mi zdi, da takšna prepoved lahko velja brez ponovnega podpisa pogodbe o zaposlitvi. Univerza v Amsterdamu se seveda ne more strinjati s tem, da si druga inštitucija jemlje pravico presojati o mojih dejavnostih na UvA. Na isti način bi lahko senat UP jutri sprejel še konkurenčno klavzulo in mi brez mojega soglasja prepovedal, da sem na UvA ali neki drugi univerzi zaposlen še nekaj let po prekinitvi pogodbe z UP. Se motim, da je to sporno?

2.
Konkurenčna prepoved je spisana splošno in relativno nejasno. Pojem ”konkurence” ni podrobno določen, uporabljajo se nedoločene fraze, kot na primer ”formalna izobrazba”, ”sodelovanje pri recenzijah”, ”splošno, očitno ali razumno ... uresničevanje temeljne ustavne pravice do akademske svobode” (je akademska svoboda opredeljena v Ustavi RS?). Sam zato težko ocenim pri katerih svojih dejavnostih kršim prepoved, pravilnik pa ne določa organa, ki bi o tem obveščal. Prepovedano je vse kar ni izrecno dovoljeno, kar vidim kot oviro za razvoj (in torej poslanstvo UP), če ne drugače zato, ker je nemogoče predvideti vse oblike raziskovalnega dela v prihodnosti. Menim, da bi moralo biti dovoljeno vse, razen natančno opredeljenih specifičnih aktivnosti, ki utemeljeno škodijo poslanstvu UP. UP si pridržuje pravico, da prepove dejavnost v času, ko nas ne plačuje, in sicer tudi tistim, ki smo samo delno zaposleni. Pri tem pravilnik ne omenja nadomestil za izgubljene dohodke, zavarovalne in pokojninske stroške, itd, ki bi jih zaradi prepovedi utrpeli. UP si pridržuje pravico, da uveljavlja prepoved dejavnosti, četudi ta ”ne ovira študijskega procesa UP oziroma drugega dela, ki ga zaposlena oseba opravlja na UP”. Z vidika svobode govora je sporno, da pravilnik pogojuje podajanje vsakega (osebnega?) mnenja v javnosti
z navedbo zaposlitve na UP.

Ker je vse razen nejasno opisanih dejavnosti morda prepovedano, imam, če želim nadaljevati delo na UP, dve možnosti. Prva je, da za vsako opravilo, za katerega sumim, da ne sodi v zelo omejen seznam dovoljenih aktivnosti, zaprošam univerzo za soglasje. Teh aktivnosti je potencialno veliko, od projektov v tujini do strokovnega dela doma. Žal je senat univerze pozabil objaviti obrazec, na katerem moram po pravilniku vložiti vsako prošnjo za soglasje. Druga možnost je, da pravilnika ne upoštevam. Ob pogovoru s sodelavci sem imel občutek, da so vsi izbrali drugo možnost. To ni prav: kršitev pravilnika, vede ali nevede, je lahko razlog za prekinitev pogodbe s strani senata UP. Je pa učinkovito: če bi vsi, tako kot jaz, porabili cel dan za pogovore in analizo pravilnika, bi UP izgubila skoraj 500 delovnih dni.

17 komentarjev:

  1. Kaj si kaj drugega pričakoval od komunističe univerze kot tetror. Komunajzi pogrešajo čase, ko so zaprli znanstvenike v kak inštitut v sibirijo ...

    OdgovoriIzbriši
  2. Kaj bi raje videl, da te pošljejo v sibir. Še srečen bodi da imamo kučana in jugoslovanski komunizem. Sedaj pa hitro v Kumrovec oboževat tita.

    OdgovoriIzbriši
  3. Jugoslavija je zakon. Kaj težiš, sami so si Slovenci izbrali življenje v EU a vsi vemo, da je Jugoslavija bila raj na zemlji, vir svobode in tolerance, tehnološka velesila. In zarota EU je bila, da so uničil Jugoslavijo saj so se bali, da bo samoupravljanje, ki je druga beseda za uspeh uničil gnil kapitalizem zahoda.

    OdgovoriIzbriši
  4. Jugoslavija je bila bolj biogata kot ZDA in Švica.

    OdgovoriIzbriši
  5. Morda se lahko vrnemo na temo bloga. Naj podam pozitivno iztočnico: v katerih primerih in za koga bi bilo koristno na državni univerzi uvesti konkurenčno prepoved?

    OdgovoriIzbriši
  6. Precej pove že to, da dobra univerza s tem nima problema, dokaj povprečna (pardon) pa ga ima. Verjetno je zadeva analogna, kot s formalnimi pravili za habilitacije, ki so pri nas bolj zapletena kot na kakšni top univerzi - pa ne, da bi to potem tudi odražalo kvaliteto rednih profesorjev na eni in na drugi.

    OdgovoriIzbriši
  7. Aljaž, dobrodošel nazaj v Sloveniji! Govorim lahko sicer bolj v imenu UL, a po tvojem pisanju sodeč je situacija z birokracijo povsod podobna. Tudi pri nas je cel kup raznih predpisov, ki jih ali nihče ne razume ali pa se jih ni mogoče držat v praksi. Ali pa kar oboje. Od izpitnih pravilnikov za študente pa do habilitacijskih pravil. Tipično smo potem študenti in zaposleni prepuščeni na milost in nemilost trenutni interpretaciji pravil s strani administracije. Študiranje statutov in pravilnikov te pogosto le zmede. Na koncu se ponavadi izkaže, da če moraš kaj naredit, da najbolje vprašati nekoga, ki je stvar naredil že pred tabo. Glede na to, da je na univerzah kao cvet inteligence, je situacija pravzaprav še kar groteskna. Še najhuje pa je to, da se nikoli ne ve kdo je za kaj odgovoren in da se zato seveda tudi nikoli ne bo nič spremenilo na bolje.

    Skratka, ne se sekirat, uživaj zgodnje poletje, čas češenj in to. Če te bo hotli kdaj odpustit, bodo to naredili tudi brez konkurenčne klavzule. Vprašanja o smiselnosti konkurenčne klavzule imajo zihr 100 zelo argumentiranih odgovorov. Kar vprašaj svoje senatorje, pa ti bodo povedali ;-)

    OdgovoriIzbriši
  8. Zanimiva analiza, katere (zelo verjeten) sklep je, da je potrebno nujno nekaj ukreniti zoper uvajanje takšne prakse. Ali boste kaj ukrenili?

    problemi

    OdgovoriIzbriši
  9. Če se ga bodo hoteli kdaj rešiti, bo šlo le njim v škodo. Redki (pravzaprav se ne spomnim nobenega drugega) na UP premorejo namreč članek v Science ali Nature (pustimo ob strani gostujoče ali zunanje profesorje). Morda pa hoče s tem UP doseči, da bo Aljaž le njihov? Šalo na stran: malo me čudi ta poteza UP, saj, če pogledamo v SICRIS, en cel kup profesorjev še vedno sedi na dveh ali celo več stolih. Vodja raziskovalne skupine UP FAMNIT Dragan Marušič je takole zaposlen (ne vem sicer, če so podatki ažurni):

    Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta: 65%

    Univerza na Primorskem, FAMNIT: 20%

    Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko: 5%

    Univerza na Primorskem, PINT: 30%

    Dvomim, da bodo Marušiča lahko prisilili, da pusti mesto na UL, PeF.

    Aljaž: priporočam, da na SICRIS-u pogledaš situacijo za UP; seveda za tiste, ki so dali soglasje za objavo podatkov.

    OdgovoriIzbriši
  10. Obstajajo tri možnosti ko nismo zadovoljni s sistemom:
    - Stisnemo zobe in sprejmemo pravila sistema
    - Poskušamo spremeniti sistem
    - Zamenjamo sistem

    Verjamem da sposobnim (kot vidim tudi Aljaža, ki je 75% zaposlen na univerzi v tujini) ni problem zamenjati sistem. Očitno UP kar sili v beg možganov. Pa niso edini v Slovenskem prostoru.

    OdgovoriIzbriši
  11. Glede na to, da je to samo nekakšna birokratska ureditev, ki je itak nihče ne upošteva, se avtorju teksta najbrž ni treba pretirano bati za 25% zaposlitve na UP. Če pa je pretežko živeti s tem, da je ena od tvojih univerz sprejela neko ureditev dvomljivega slovesa, potem pa je verjetno edina možnost vstop v senat oz. lobiranje pri senatorjih za spremembo, če prvo ni možno. Osebno mislim, da je boljše izkoristiti čas, ki bi se za slednje porabil, za pisanje člankov. Pa tudi zobanju češenj bi dala prednost.

    OdgovoriIzbriši
  12. Hvala za vse komentarje. Če prav povzemam, večina misli, da prepoved nima veliko smisla, da pa je tudi ni smiselno skušati popraviti oz. preklicati. Prepoved torej nima legitimnosti.

    Ne vem pa, če se lahko strinjam s tem, da nam birokrati po malem jemljejo pravice brez obrazložitve čemu je to potrebno. Slovenski visokošolski prostor je že tako preveč hierarhičen. Večina mladih, zaposlenih na slovenskih univerzah, s katerimi se pogovarjam, si "ne upa" javno diskutirati z univerzitetno birokracijo, ker se bojijo arbitrarne uporabe pravil s strani svojih nadrejenih ali celo univerzitetne birokracije. Ampak pohlevnost ni kvaliteta raziskovalca, še manj pa je koristna za inovativnost, ki si jo tako želimo. Dodajanje pravilnikov, ki omogočajo še več arbitrarne birokratske presoje je torej neproduktivno.

    Sam sicer še vedno ne razumem zakaj UP to prepoved pravzaprav potrebuje. Je to res le poskus, da vse svoje delno zaposlene na zelo poceni način pridobijo le zase? Zakaj pa tem delno zaposlenim preprosto ne ponudijo zaposlitvenih pogojev, pri katerih bodo sprejeli 100% zaposlitev na UP?

    OdgovoriIzbriši
  13. Ej, full dobro napisano, nimam kaj dodat.
    Mislim, da bo morala UP preboleti še kakšno otroško bolezen.

    OdgovoriIzbriši
  14. Meni sploh ni razumljiva uporaba konkurencne klavzule v znanosti. Kdo komu konkurira s cim? Kdo zaradi tega izgubi/pridobi? A je legitimna bojazen, da bi odnesel slovensko-specificno znanje? Se kar nekaj takih vprasanj imam, a so vsi po vrsti dokaz, da zivimo v razlicnih svetovih.

    OdgovoriIzbriši
  15. Konkurencnaklavzula izhaja iz kolektivne pogodbe v gospodarstvu, nek birokrat se je sel igro kopi pejstanja in melo preudredil zadevo, da bo iugledalo kot avtoriteta, ki ti prepoveduje nekaj. To so kvazi intelektualci, ki ne razumejo sistema javno dobro. Vsi tam zaposleni, pa se bojijo kakorkoli oporeka, ceprav s tehtnimi argumenti proti, ker vsi morajo kupit kruh in od necesa zivet, pa ceprav ni to minimalac od 500€.

    OdgovoriIzbriši
  16. Skratka malo jajc bi morali pokazat vsi tam "moski", ce sploh vas je se kej, glede na ero feminizma v kateri zivimo ze dobrih 10let!

    OdgovoriIzbriši