Jure Aleksejev o pravih in nepravih vzornikih

Iz komentarja "Smo se zato borili" Jureta Aleksejeva v Delu:

Postali smo namreč pravi družboslovni raj in mladino danes na veliko spodbujamo, da se zgleduje po Slavoju Žižku, ne pa po kakem Hermanu Potočniku ali vsaj Ivu Boscarolu in Igorju Akrapoviču.
Predanim žižkoljubom že gredo lasje pokonci, toda dejstvo je, da je Potočnikov intelekt pravilno napovedal razvoj celotne vesoljske tehnike za 80 let vnaprej (med drugim je opisal tudi vesoljski teleskop in pristajalni manever space shuttla) in vplival na ameriški in sovjetski vesoljski program, medtem ko sta Boscarol in Akrapovič (poleg Žižka in Avsenikov) verjetno med najpomembnejšimi slovenskimi »izvoznimi artikli«, vendar sta v nasprotju z Žižkom in Avseniki ustvarila kar nekaj denarja in delovnih mest.

Razprava o tem, kakšna je struktura vpisnih mest na univerzah glede na področja (družboslovja, naravoslovja, tehnike ...), je lahko koristna. Razprava o tem, katera znanost bo deležna večjega ali manjšega deleža financiranja raziskav je (žal) neizogibna. Razprava o tem, katera znanost je bolj vredna, da njen vrhunski predstavnik predstavlja zgled, pa je preprosto neumna.

Vrhunski inženir in tehnični znanstvenik (Potočnik) je dostojen zgled, vrhunski filozof (Žižek) pa malo manj? Zdi se mi, da Aleksejev celotno družbo vidi kot šport: svetovni prvak v sprint kegljanju je deležen manj pozornosti (in sorazmerno denarja) kot štiriinsedemdeseti svetovni tenisač, in to se nikomur ne zdi posebej čudno.

Seveda je v tej perspektivi podjetništvo gotovo najbolj privlačen in uspešen šport. Ampak ali si res želimo družbo, kot jo vidi Aleksejev, v kateri bodo svetovno odlični filozofi, paleontologi, teoretični fiziki, pesniki ... le drugorazredni zgledi uspešnosti. Nekoliko za podjetniki, ki sicer v svetovnem merilu niso ravno na Forbesovi lestvici, tekmujejo pa v športu, ki je taprav.

To je preživet in zastarel način razmišljanja zdaj, ko najbolj inovativni trendi v znanosti brišejo meje med "družboslovnimi" in "naravoslovnimi" znanostmi, in ko najbolj inovativni podjetniki, ne postavljajo sebe nad "nekoristne znanstvenike" kot so npr. filozofi, ampak nasprotno razmišljajo o podjetništvu kot o dejavnosti, ki ustvarja še več, kot samo denar.

Oznake: