• osnovni scenarij (OSN), ki predpostavlja nadaljevanje investicij v teku oz. izvedbo ukrepov za njihovo dokončanje (HE na spodnji Savi, blok 6 v TEŠ), podaljšanje življenjske dobe NEK, pospešitev izgradnje načrtovanih in novih hidroelektrarn, modernizacijo obstoječih in izgradnjo novih enot za SPTE [soproizvodnja elektrike in toplote] z visokim izkoristkom ter preverja izgradnjo novih plinsko parnih elektrarn glede na razmere na mednarodnih trgih;• jedrski scenarij (JE), je nadgradnja osnovnega scenarija in predvideva ukrepe, ki bodo omogočili dolgoročno izkoriščanje jedrske energije v Sloveniji z izgradnjo nove enote JEK2 ob lokaciji obstoječe jedrske elektrarne moči 1000 MW z začetkom obratovanja pred letom 2030;• plinski scenarij (PLIN), je tudi nadgradnja osnovnega scenarija v smeri še večje diverzifikacije virov za oskrbo z električno energijo glede na sedanjo - s povečanjem deleža četrtega energenta - z izgradnjo dveh plinsko parnih elektrarn (PPE) na zemeljski plin do leta 2030 skupne moči 800 MW.
• dodatni jedrski scenarij (DOD JE) brez bloka 6 v TEŠ upošteva izgradnjo plinsko parne elektrarne moči 400 MW in JE moči 1000 MW;• dodatni plinski scenarij (DOD PLIN) brez bloka 6 v TEŠ upošteva izgradnjo dveh PPE skupne moči 800 MW.
Prednosti obeh dodatnih scenarijev brez bloka 6 v TEŠ so na področju okolja. Prav tako je dodatni plinski scenarij investicijsko manj zahteven. Tak scenarij je tudi bolj prilagojen bodočim obveznim usmeritvam EU, ki se sicer še oblikujejo. ... V kolikor investicija v blok 6 še ne bi bila sredi izvedbe, bi pri predlogu scenarija NEP pretehtale okoljske in razvojne koristi nad strateško zanesljivostjo z izkoriščanjem domačega fosilnega vira – verjetno bi bil predlog izbire dodatni plinski scenarij. Lignit bi v TEŠ kot energent v tem primeru izkoriščali še do leta 2030, nato pa rudnik lignita zaprli. Ker pa sta vlada in državni zbor postavljena pred izvršeno dejstvo, sta se prisiljena opredeliti za slabšo izbiro.
Cilj je prednostno spodbujanje izrabe vseh okoljsko sprejemljivih OVE za dolgoročno povečanje in doseganje ciljnega deleža OVE v rabi bruto končne energije, in sicer: toplote ‒ 33-odstoten delež do leta 2020 in 37-odstoten do leta 2030, električne energije – 40-odstoten delež do leta 2020 in 53-odstoten do leta 2030. NEP bo omogočil razvojni preboj tudi danes manj izkoriščanim OVE tako, da se bodo leta 2030 v približno enakem obsegu kot hidroenergija in lesna biomasa izkoriščali preostali OVE skupaj. Za proizvodnjo toplote je predvideno prednostno spodbujanje izrabe lesne biomase, sončne in geotermalne energije ter izkoriščanje lesne biomase v SPTE z visokim izkoristkom in sistemih daljinskega ogrevanja, za proizvodnjo električne energije pa je predvideno izkoriščanje vetrne, sončne in hidro energije ter lesna biomasa in bioplin v SPTE z visokim izkoristkom.
Za dolgoročno konkurenčno oskrbo z električno energijo je ključno podaljšanje življenjske dobe Nuklearni elektrarni Krško do 2043. Izgradnja nove jedrske elektrarne olajša prehod v nizko ogljično družbo. Možna je izgradnja nove jedrske elektrarne moči 1.000 do 1.600 MW na lokaciji v Krškem. Z energetskega vidika je projekt pozitiven, potrebna bo le ustrezna porazdelitev povečanih stroškov sistemskih storitev med proizvajalci in porabniki energije. Ob življenjski dobi elektrarne 60 let je projekt lahko izrazito konkurenčen, v času izgradnje in odplačevanja posojil drugega bloka pa bo pomenil velik izziv za investitorja.
Plinski scenarij predstavlja po vseh vidikih sprejemljivo alternativo, ne izkazuje pa prednosti pred drugimi scenariji. Proizvodnja električne energije je dražja kot v ostalih dveh scenarijih, večji so izpusti TGP in NOx, večja je tudi uvozna odvisnost in občutljivost na spremembe cene energije na mednarodnih trgih. Kljub višjim stroškom oskrbe je investicijsko manj zahteven od jedrskega scenarija.Zaradi nižjih stroškov za oskrbo in manjših izpustov sta kot primerna za NEP predlagana zlasti dva scenarija oskrbe z električno energijo: osnovni in jedrski scenarij. Osnovni scenarij zadošča za potrebe Slovenije do leta 2030, jedrski scenarij je naravnan bolj dolgoročno in zagotavlja nadaljnje dolgoročno izkoriščanje jedrske energije v Sloveniji. Zaradi zahtevnosti izvedbe projekta je s stališča zanesljivosti in konkurenčnosti nujno potrebno določeno obdobje prekrivanja obratovanja JEK2 in NEK do leta 2043.
Oznake: L.O.