Masten o podnebnem skepticizmu

Ekonomist dr. Igor Masten je pred letom v Dnevnikovi kolumni razvijal analogijo med opozorili, ki jih glede prihodnosti izrekajo klimatologi, in opozorili ekonomistov, ki prav tako govorijo o velikih težavah v prihodnosti, če se bomo izogibali reformam. Zaznal je hipokrizijo levih intelektualcev, ki o klimatoloških opozorilih govorijo kot o nujnem alarmu, opozorila ekonomistov pa so zanje neoliberalno ideološko strašenje.

V današnji kolumni se vrača k tej temi in kratko omeni naš komentar, da obstaja razlika med verjetnostjo ekonomskih in klimatoloških napoved - v prid slednjih. Toda, meni Masten, tudi klimatska znanost ni tako gotova zadeva:
Glede ekoloških projekcij pa je kmalu po izidu moje kolumne svojo novo knjigo izdal Mišo Alkalaj, ki je lepo pokazal, kako (in morebiti) zakaj so (ne)zanesljive projekcije posledic globalnega segrevanja. Saj ni treba vsemu tam zapisanemu verjeti, za zdravo skepso in stimulacijo lastnega razmišljanja pa je več kot dovolj.

Postavljanje dotične knjige kot "zdrave protiuteži" preveč entuziastičnim znanstvenikom je slaba ideja. Zakaj (in to se tiče samega bistva probema "znanstveno-skeptične" literature)? Nekdo lahko napiše denimo knjigo Kvarki so Angeli , v kateri domiselno ovrže standardni model in pokaže nesmiselnost Cernovih tunelov. V resnici (strogo epistemološko gledano) tudi nimamo pravice, da bi knjigo v naprej označili za bedasto - hej, morda pa kvarki res so angeli? Težava je drugje: v znanstveni skupnosti idealno velja, ta mora biti trditev preverljiva ali vsaj obranljiva. Če ji to ne uspe, je umaknjena, ali pa vsaj ne more pošteno konkurirati kot resna znanstvena teorija. To je zdravi skepticizem, ki je, ali bi moral biti, v jedru vse znanosti.

Problem se pojavi, ko se znanstvena skupnost potrudi in resno vzame predloge alternativne znanosti, ter jih prepričljivo ovrže. Avtor naših nesrečnih Kvarkov in angelov morda upravičeno lahko reče, da so v Cernu njegovo delo ignorirali in spregledali; za klimatske skeptike pa to ne velja! Vse posamične "klimatsko-skeptične" trditve in očitke mainstream znanosti, so večkrat in vselej znova preverili, na vse odgovorili in vse po svojih kriterijih ovrgli (seveda so kriteriji "svoji", a to so kriteriji znanstvene metode, ki je žal še vedno najboljša pot do resnice, ki zaenkrat človeštvu na razpolago).

Če bi bila igra poštena, bi skeptiki sedaj svoje trditve modificirali ali ovrgli očitke s protiargumenti iste moči. To se ne zgodi, v vendar v javnosti, kot recimo v Mastenovem komentarju, obveljajo za "zdravo protiutež" prevladujočemu znanstvenemu konsezu. Ki je včasih povrh vsega na koncu predstavljen še kot aroganten in izključujoč do alternativnih idej.

To, in ne njihova heretičnost do mainstream znanstvenih teorij, naredi klimatsko-skeptične razprave ideološke in jih postavlja na isto raven kot npr. "teorije" zanikovalcev evolucije. V znanosti velja, da se ovržene trditve umaknejo. Tu pa se to, da so ovržene, interpretira le kot dodaten dokaz o agresivni sovražnosti mainstream znanost do novih idej.

Forma, ki jo prevzamejo nekatere klimatsko-skeptične ali proti-evolucionistične knjige, torej, da so napisane v imenu zdravega razuma, razumnega skepticizma in znanosti, nas ne sme zamotiti. To so izrazito proti-znanstvena dela. Pa četudi se včasih še sami avtorji tega ne zavedajo.

* Vprašanje znanstvene negotovosti (scientific uncertainty) je po drugi strani velika in resna tema v klimatologiji in epistemologiji. Klimatološke napovedi so vselej modeli, ki se gibljejo znotraj svojih verjetnostnih parametrov. Vprašanja, kakšen vpliv ima to na njihove resničnostne vrednosti, pa tudi na politične implikacije, so zelo legitimna in nujna.
** Iz moje eko-fundamentalistične perspektive je vprašanje ekonomske reforme celo ključno: strukturna reforma celotnega produkcijskega načina in zmanjševanje produkcije je za dolgoročno dobrobit človeštva nujna. Sem zelo za reformo.
*** Pravzaprav pa današnja Mastenova kolumna večinoma govori o drugih stvareh. Demografija je nedvomno realnost, in če "reforma" pomeni dejstvo, da se družba in ekonomija mora prilagajati spreminjajočim okoliščinam, je gotovo racionalna. Predlagan pokojninski zakon podpiram.

Oznake: