Nature je v zadnji številki objavila članek s pregledom doktorskega študija v različnih državah z glavnim poudarkom na tem, kaj se z doktoranti dogaja po zaključku doktorata. Države se med seboj precej razlikujejo, a v glavnem velja, da se produkcija doktorantov povečuje. Povečanje je še posebno dramatično v državah v razvoju, a je tam tudi potreba po novih doktorantih največja.
Bolj problematična je hiperprodukcija doktorantov v razvitih državah, kjer že nekaj desetletij število doktorantov daleč presega število mest v akademskem svetu. Prav zanimiva je Nemčija, kjer je recimo v letih 1998-2006 število doktorantov ostalo enako (v enakem časovnem obdobju se je na Kitajskem število povečalo za 40%). Obraten primer je Poljska, kjer je število doktorantov po padcu komunizma izrazito naraslo (vpis kar desetkratno v 20 letih).
Po podatkih MVZT je Slovenija tudi
priča eksplozivni rasti doktorantov (od leta 2004 do 2008 kar dvakratni porast vseh doktorskih študentov, a je zato obenem število mladih raziskovalcev ostalo v tem obdobju skoraj nespremenjeno). Pomembno vprašanje je, ali se mladi, ki se odločajo za doktorski študij, zavedajo kako majhne so možnosti za akademsko kariero? Če je to jasno predstavljeno in dobro znano, in večina gleda na doktorski študij tudi na pripravo za kariero zunaj akademskega sveta, potem s hiperprodukcijo seveda ni nič narobe...
Oznake: J.Z., mladi, znanstvena politika