Sprememba referendumskih pravil ni najboljša ideja

Moje osebno politično stališče je bilo skoraj v vseh zadnjih (in bližnjih napovedanih) referendumih enako tistim, ki jih je zagovarjala vlada. A vendar mislim, da je predlagano spreminjanje pravil slaba ideja. Zakaj?

1. Režim, ki je v veljavi sedaj, v vseh dvajsetih letih ni povzročil nobene nepopravljive škode ali resne politične krize. V ključnih državotvornih odločitvah (plebiscit, EU, arbitraža ...) so se ljudje odločali racionalno. V nekaterih najbolj problematičnih primerih, kjer je šlo za človekove pravice (referendum o izbrisanih), je vlogo korektorja opravilo ustavno sodišče. Edini zame resnično sporni primer iz stališča kršenja človekovih pravic je bil referendum o biomedicinski pomoči pri zanositvi.

2. Vendar, ali bi predlagano določilo, da referendum ne sme voditi v kršitev čl. pravic, faktično kaj spremenilo? O tem, ali bi šlo za kršitev, bo nazadnje vselej moralo presojati ustavno sodišče kot vrhovni arbiter o človekovih pravicah, ne pa parlament.

3. Argument, da sedanja ureditev onemogoča vladi, da bi učinkovito upravljala državo, pri čemer merijo na prihodnje referendume o pokojninski reformi, malem delu ... (kot rečeno, osebno sem glede obeh na strani vlade) je le hipotetičen, saj se nanaša na prihodnost. Omejitev neposredne demokracije, kar predlog nedvomno je, pa je realna.

4. Iz vidika politične etike je sporočilo vladnega predloga slabo. V času gospodarske, institucionalne in politične krize sporoča ljudem, da so nedolžne žrtve populističnih manipulacij. Omejitev referendumske pravice naj bi jih pred tem zavarovala. A takšen paternalističen pristop bo imel žal ravno nasproten učinek. Namesto, da bi povečal identifikacijo ljudi z državo, jo bo zmanjšal. In s tem še bolj odprl prostor za populizem, ki pa bo - v najslabšem primeru - izveninstitucionalen.

Oznake: