Imamo pravico vedeti, kdo je ocenjeval kateri projekt?

Igor Geržina je odprl kar pomembno vprašanje glede tajnosti recenzentov raziskovalnih projektov na ARRS.
Zgodovinar Igor Grdina opozarja, da želi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) s skrivanjem recenzentov, ki ocenjujejo delo posameznih raziskovalnih skupin in katerih ocena je ključna pri delitvi javnih sredstev, prikriti nestrokovnost svojega delovanja. Po njegovem se na "zelo čuden" način izrablja institut zaupnosti ocenjevalnih postopkov raziskovalnih programov.
Obrnil se je na informacijsko pooblaščenko, ki je njegovi vlogi ugodila in odločitev pojasnila takole:
"Takšen razlog bi lahko uveljavljal celoten javni sektor in tudi širše, saj je vselej mogoče, da zainteresirani posameznik ali subjekt želi vplivati na odločitev tistega, ki odloča o njegovih pravicah ali obveznostih, po drugi strani pa bi se ta, ki odloča, vselej želel 'skriti', kar bi mu dajalo možnost, da pri odločitvi ne ravna izključno strokovno, temveč tudi neobjektivno in pristransko. Pooblaščenec zato ocenjuje, da je strokovnost in integriteto recenzenta mogoče varovati s preglednostjo, ne pa z omejevanjem dostopa do navedene informacije,"
Menda pa informacij, kdo konkretno je ocenjeval kateri projekt, ne izdajo tudi pri EU razpisih:
Jana Kolar, v. d. direktorice direktorata za znanost in tehnologijo, je pojasnila, da Evropska komisija, preko katere se razdeli več kot 20 odstotkov kompetitivno razdeljenega denarja za raziskave in razvoj v Evropi, ne objavlja, kdo so recenzenti posameznih vlog. Objavijo sicer seznam vseh recenzentov v posameznih razpisih, ne pa, kdo je recenziral posamezno vlogo, s čimer naj bi se recenzenti zaščitili.
Vir: Tokrat tajni sodelavci agencije za raziskovalno dejavnost, ne Sove

Moje mnenje je, da gre v postopkih recenzentskega odločanja za izražanje argumentirane sodbe, pri čemer se mora konkretni recenzent potruditi, da se odloča neodvisno od vseh partikularnih interesov. Svojo odločitev mora znati tudi argumentirano zagovarjati. Zato ne vidim nobene težave v tem, da so imena recenzentov po koncu postopka javna. Tudi sodnik se pod sodbo podpiše, čeprav je bila izrečena v imenu ljudstva. Javnost recenzentov in njihovih mnenj bi samo dodatno pripomogla k transparentnosti in kakovosti odločanja.

dodatek:

Oznake: