Internetno ocenjevanje profesorjev

Na profesorji.net poteka ocenjevanje profesorjev na slovenskih fakultetah. Za FMF je spisek že kar dolg, prav tako se pojavljajo tudi komentarji, nekateri bolj drugi manj posrečeni (velikokrat pa kar resnični).

Prvi trki pri 7 TeV!

Danes ob 12.58 so na LHC pred očmi svetovne javnosti nastali prvi trki protonov na protone pri energiji 3.5 TeV na žarek. Kako gre eksperimentom trenutno lahko preverite tukaj. Trenutno so vsi štirje eksperimenti ATLAS, ALICE, CMS in LHCb na zelenem statusu s "fiziko". Čudovito!

Opazovanje zadovoljnih fizikov v živo je na voljo tukaj.

In še press release.

Dodatek: Za fane pisca tega bloga: danes ob 18.30 lahko slišite mojo petminutno izjavo o pomenu današnjih trkov na LHC. Predvidevam, da so ostali slovenski delčkarji podali izjave še za druge medije (se priporočam za linke).

Vloga Slovenije pri zaščiti modroplavutega tuna

Prejšnji teden se je v Dohi v Katarju končala konferenca podpisnikov konvencije CITES (konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami). Povedano preprosto, CITES je tisti mednarodni mehanizem, ki ščiti ogrožene vrste pred dokončnim izginotjem. Kljub nepopolnosti je edino, kar stoji med izumrtjem slonov ali velikih mačk zaradi trgovanja z njihovimi telesnimi deli. Zaščitene niso samo »slavne« vrste: skupaj CITES ščiti 5000 vrst živali in 28000 rastlinskih vrst. Srečnika tokratne konference sta bila na primer iranski močerad Neurergus kaiseri in gvatemalski legvan Ctenosaura palearis.

Manj sreče za tune. Tri velike zgodbe konference so bile omejitev trgovanja z rdečo in rožnato koralo, zaščita modroplavutega tuna in predlog o omilitvi prepovedi trgovanja s slonovino. Iz vidika konzervacionizma je bila zmaga dosežena le pri zadnji točki, kjer liberalizacija trgovine s slonovino ni bila potrjena. Predvsem zaradi izredno močnega lobiranja Japonske ni bila izglasovana zaščita tuna, prav tako podpore ni dobil predlog ZDA s podporo EU, o zaščiti koral. Če vas zanima, sem izbrskal zapisnike teh dveh zasedanj – tune , korale . V slednjem je zabeležena odločna intervencija sosede Hrvaške v prid zaščite koral. Pohvalno. Zakaj to omenjam?

Zaradi precejšnje odsotnosti poročil o tem ključnem okoljevarstvenem dogodku v naših medijih (Guardian je npr. o dogajanju poročal izčrpno in dnevno ) , sem se za dodatne informacije pozanimal pri ministrstvu za okolje. Prijazno so me napotili na stran CITES, od koder sta zgoraj citirana linka; ob branju sem hitro ugotovil, da je med 175 delegacijami pri zapiskih glasovanja Slovenija odsotna. Ob dodatnem vprašanju so mi na MOP pojasnili, da naše delegacije tam ni in da nas zastopa Španija. V soboto je Dnevnik isto zgodbo raziskoval bolj tečno in ugotovil, da je MOP celo že kupil karte za tri delegate, nato pa je na vladi nekdo problematiziral smiselnost slovenske udeležbe. Ker minister Žarnić, piše Dnevnik, ni znal argumentirati smiselnosti udeležbe, je vlada v luči varčnosti sklenila, da nas v Dohi ne bo. In nas ni bilo.

Vzdržal se bom sodbe o modrosti tistih v vladi, ki so zasedanje CITES ocenili za ne-dovolj-pomembno. Zvenela bi namreč nesramno. Da so se ključnega dogodka globalne okoljevarstvene politike letos udeležile vse naše sosednje države, od jadranske Črne Gore do alpske Avstrije, naj bo le opomba.

A če nam (jim) je osebno povsem vseeno za korale, tune in legvane, bi lahko v zgodbi sodelovali vsaj iz političnega prestiža: slovenski EU komisar Potočnik si je konzervacionizem (in zaščito tuna) postavil za eno svojih glavnih prioritet, tudi v izjavi po neuspehu v Dohi.

Fiziki: sociološki poskusni zajčki

V zadnjih 30 letih so kolaboracije v eksperimentalni fiziki delcev doživele eksplozivno rast. Medtem ko je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja običajna kolaboracija štela nekaj deset znanstvenikov, sedaj največje kolaboracije na LHC, npr. CMS in ATLAS, štejejo že krepko prek dvatisoč sodelavcev. Kako individualistične osebnosti znanstvenikov zmorejo delati znotraj takšnih skupnosti industrijskih proporcev je seveda zanimiv sociološki problem. Nič čudnega torej, da je na cernu poleg množice fizikov, tehnikov in administrativnega osebja, vedno tudi nekaj družboslovcev, sociologov, antropologov, itd, ki so se namesto raziskovanja eksotičnega plemena na Papui Novi Gvineji odpravili raziskovati še bolj eksotično pleme fizikov delcev. Tako sem kar nekajkrat med predavanji na teoretične odseku zasledil doktorsko študentko antropologije na UC Berkeley Arpito Roy (pravzaprav je na seminarje hodila celo bolj redno kot marsikateri "staff member" na teoretičnem odseku...). Royeva nastopa tudi v nedavnem novičarskem članku v Nature o raziskovanje fizikov, medtem ko ti raziskujejo.

Študenti prava v ZDA

Od srede naprej tudi sam spremljam študente ljubljanske PF na njihovi strokovni ekskurziji v ZDA. Profesor Weiler, ki smo ga v Ljubljani gostili prejšnji četrtek in je bil na Kvarkadabri omenjen tudi v zvezi z noro kazensko ovadbo zaradi objave kritične recenzije, nas je tokrat v sredo in četrtek gostil na NYU in povezanih institucijah, med drugim tudi na novoustanovljenem raziskovalnem inštitutu, o katerem sem tu prav tako že pisal.

V sredo smo tako lahko sodelovali na dveh kolokvijih z zvezdniško zasedbo, na katerih je tekla razprava o nastajajočih člankih Marte Cartabie in Miguela Madura. Prvi od njih je bil poleg zanimive vsebine impresiven tudi po formi - potekal je v posebni razpravni dvorani na devetem nadstropju ene od stavb Pravne fakultete NYU, ki je v treh različnih smereh ponujala izjemen razgled na Manhattan čez strehe sosednjih stavb.

O ekskurziji sproti - in z zanimivim slikovnim gradivom - poročajo tudi sami študenti na posebnem blogu. Ne morem jamčiti za vso (prihodnjo) vsebino, a zaenkrat objavljajo povsem dobrodošle opisne in večinoma spodobne slikovne prikaze poti.

Strah hodi po svetu, strah pred svobodo interneta

Timothy Garton Ash je v Guardianu objavil zelo zanimiv komentar, ki zadnje merjenje moči med Googlom in Kitajsko postavlja v širši zgodovinski kontekst.

Netizens of the world, unite. You have nothing to lose but your governments, service providers and illusions.

Google versus China is a defining story of our time. Like lion confronting crocodile, the global soft power of the American internet company faces the territorial hard power of the Chinese state. Contributing to this clash are the biggest revolution in information technology since Johannes Gutenberg invented the moveable-type printing press in the 15th century, and the biggest global power shift since the geopolitical rise of the west, which some historians also trace back to the 15th century. Be sure of one thing: there will be no clear winner for some time.

/.../

In this great game of the early 21st century, we see three major kinds of player: states, companies and netizens. It's not just authoritarian states that have problems with the free flow of information; democratic ones do too. Companies like Google, Yahoo and Microsoft themselves have big questions to answer about the way in which they select, handle and sell the vast information resources at their disposal. I can't help wondering where Google would be today on the China issue if one of its founders, Sergey Brin, had not been shaped by his parents' experience in the Soviet Union. And Microsoft might be in a morally better place if Bill Gates had grown up in, say, Poland.

/.../

In thinking about the way information is supplied to us, we have, it seems to me, four possible approaches: (1) the state I live in decides what I can and cannot see, and that's OK; (2) the big companies I rely on (Google, Yahoo, Baidu, Microsoft, Apple, China Mobile) select what I see, and that's OK; (3) I want to be free to see anything I like. Uncensored news from everywhere, all of world literature, manifestos of every party and movement, jihadist propaganda, bomb-making instructions, intimate details of other people's private lives, child pornography – all should be freely available. Then it's up to me to decide what I'll look at (the radical libertarian option); (4) everyone should be free to see everything, except for that limited set of things which clear, explicit global rules specify should not be available. The job of states, companies and netizens is then to enforce those international norms.

At the moment, we have a combination of (1) and (2). Developments in technology will give us more of (3), whether we like it or not. (4) currently looks like a pipe dream. Nonetheless, it is to (4) that we should aspire. It's in the infosphere that the world is coming closest, fastest, to a global village, so it's the infosphere that most urgently needs a global debate about the village rules. If we don't have that debate, and have it soon, then what you get to see on your screen will be the result of a power struggle between the old-fashioned power of the state in which you happen to be, the new-style power of the giant information companies, the insurgent force of novel information technologies, and the ingenuity of individual netizens. That's a likely outcome, but not the best.

Znanost na sodišču

Sliši se kot še en spon prost prevod ameriške nadaljevanke tipa "Zvezde na sodišču" (kako do tega naslova prideš iz izvirnika "Boston legal" verjetno ve le prevajalec). A tokrat ne. "Znanost na sodišču" je tokrat naslov miniserije člankov objavljenih prejšnji teden v Nature. Ti se ukvarjajo s tem, koliko so dokazi na sodiščih resnično znanstveno zasnovani. Obravnavali so funkcionalno magnetno resonanco (fMRI), prstne odtise in pa DNA identifikacijo iz ekstremno majhnih vzorcev. Medtem, ko je za fMRI nekako pričakovati, da je to kontroverzna snov za na sodišča, saj je prvič uspelo odvetnikom spraviti fMRI v sodne dvorane šele konec lanskega leta, pa je nekoliko bolj zaskrbljujoča uporaba DNA identifikacije iz ekstremno majhnih vzorcev, kot jo poznajo v nekaterih državah, med drugim v Veliki Britaniji. V tem primeru seveda prihaja do velikih fluktuacij v itenziteti signala, prav tako je veliko vprašanje, kako je tako majhen vzorec prišel na mesto zločina.

Najbolj zanimiv (vsaj meni), je članek o uporabi prstnih odtisov. Nihče ne dvomi, da je prstni odtis edinstven vsakemu posamezniku (trdnega dokaza sicer ni, saj ne obstaja baza prstnih odtisov vseh ljudi - a zelo pomenljivo je, da tudi enojajčna dvojčka nimata enakih prstnih odtisov). A pri sami uporabi prstnih odtisov v kazenskem pregonu postanejo stvari bolj meglene. Pr0tokol, ki ga večinoma uporabljajo strokovnjaki za prstne odtise namreč sicer zahteva dvojno potrditev identifikacije, a hkrati ni dvojno slep. Poleg tega tudi velikokrat ni na voljo celoten odtis, ali pa je ta nekoliko zabrisan. Tako npr. strokovnjaki za odčitavanje prstnih odtisov ne morejo pripisati verjetnosti za to, da prstni odtis pripada storilcu, ampak je rezultat le črno-bel, ali je ali ni. (Verjetnosti ne morejo pripisati, ker ni na voljo sistematičnih študij pogostosti pojavnosti določenih vzorcev v populaciji). Zanimivo je tudi, da strokovnjaki za odčitavanje prstnih odtisov pravzaprav niti niso "strokovnjaki", oz. z leti ne nabirajo izkušenj prek napak, saj ne dobijo povratne informacije: ali je bil osumljenec na koncu obsojen tudi zaradi drugih dokazov.

Zapis za dokumentarne oddaje prihodnosti

Pred dobrim tednom sem že pisal o javni razpravi, ki so jo v Reykjaviku v času mojega obiska organizirali o morebitni spremembi islandske ustave in na kateri sem na vabilo tudi sam povedal nekaj besed.

Govore so snemali - baje z mislijo na to, da bo, če bodo kdaj res spremenili ustavo, dokumentiranje te prve javne razprave zelo koristno za arhive in kakšno dokumentarno oddajo. Še preden bi prišlo do tega, pa so posnetke izbranih referatov objavili na internetu.

Tako si lahko, če vas slučajno zanima, ogledate tudi moj prispevek k razpravi (prvi del, drugi del). Seveda gre za delno skicirano, delno improvizirano govorjenje, zato mi odpustite kak spodrsljaj tu ali tam; poleg tega pa moram sam preveriti, ali je Slóvakíu iz spremnega opisa islandsko poimenovanje za Slovenijo ali za Slovaško...

Trust Researchers - pritibirokratska peticija na nivoju EU

Boste podpisali?
www.trust-researchers.eu

Currently research is funded according to many input oriented indicators.

At present the financial regulation - the relevant legal funding framework - treats research in similar way as procurement processes for any goods. 

This condition is unsatisfying for researchers, research organisations and the European Community as a whole. It hinders the development of ground-breaking results through ineffective research funding. 

The funding of European research should be based on trust. Today European researchers face many red tape and cumbersome financial regulations. We are not against rules. Rules are important and accountability is essential. However, research has to be funded in recognition of the nature of research, thus, the financial regulation and associated rules have to be adapted to primarily output oriented objectives and to conditions creating a transparent justification of costs.
What we need is a change in philosophy! 

As results we want to achieve:

• Effective funding for research facilitating ground breaking results that have straight forward positive impact on our society and economy.
  
• Simplified research funding while keeping the necessary tasks of full financial accountability in dealing with tax payers money.
  
• Harmonised standards of research funding at European and national level, thus avoiding all kinds of unnecessary technical details.
  
• Stable legal framework throughout the different research and innovation programmes.
  
• Tolerable risk concept being recognized as an important success factor in research and innovation.
  
• To involve the best scientists and all stakeholders needed.
  

trenutni podpisniki iz Slovenije.

Iščejo se upravljavci

Vas zanima poklicna kariera v institucijah EU? Potem si, kot pravijo v samem razpisu, dajte vse možnosti za uspeh. Poleg dobrodušne hudomušnosti pa od mene le še želja, da bi se vam v tem primeru uspelo prebiti med izbrance tega prostranega trga delovne sile...

Kurosawa, pravo in film

Kot me je zjutraj opomnil Google, bi danes Akira Kurosawa dopolnil 100 let. Bralcem Kvarkadabre gotovo ni treba razlagati, kdo je Kurosawa, a mene med drugim vedno spomni tudi na začetke projekta (ali dejavnosti) Pravo in film, ki smo ga na fakulteti ljubiteljsko uvedli v študijskem letu 1998/99. Prvi film je bil Amistad, kmalu pa smo se naučili zakonitosti trga ponudbe in povpraševanja, ko smo si enkrat v številni družbi ogledali kako znano hollywoodsko uspešnico, drugič pa v samoti odličen film "M" Fritza Langa.

Projekt Pravo in film sicer še teče in v zadnjih letih se ga udeležuje spodobno število študentov. A najbolj je kot pojem in (drobna) razpravna skupnost zaživel ob poletni šoli istega imena (mislim, da leta 2000) z izraelsko profesorico prava Orit Kamir. V aktivnem tednu smo si ogledali več filmov, med njimi pa je imel eno osrednjih mest prav Kurosawin film Rashomon. Če tega filma še niste gledali vsaj dvakrat, si ga nujno privoščite. Nato pa si lahko preberete tudi razpravo Orit Kamir o tem filmu, ki jo je istega leta objavila v reviji Yale Journal of Law & the Humanities. Če imate dostop do izvirne vsebine revije, super, če ne, pa si lahko preberete malo slabše oblikovno postavljeno, a prosto dostopno različico članka (opozorilo ali uteha - prvih 21 strani je podroben povzetek vsebine filma).

Dva načina sta, da se dvigne človek nad človeka

Včeraj smo imeli peto letošnje srečanje krožka Literatura in pravo, kjer smo se med drugim pogovarjali o knjigi, v kateri glavni protagonist nekje pravi:

Če bom kdaj imel pravniški poklic, bom raje odvetnik kot sodnik. Preveč vem, da bi lahko obsojal. Dovolj, da bom lahko branil, kakor je treba. Skupina ljudi je oškodovana, skupina ljudi je delala škodo, skupina ljudi se izmika obsodbi, uporabljamo vsa sredstva, tudi ustavo in zakonik, zraven pa moramo vedeti še veliko takega, kar je čisto onstran, na dnu, na vrhu dogajanj.

Jo prepoznate?

Študentska tekmovanja in dobri obeti

V petek se je v prostorih Ustavnega sodišča odvrtel finale II. Pitamičevega vseslovenskega tekmovanja študentov prava.

Najboljše štiri ekipe so se še enkrat spopadle v vlogi strank v izmišljenem primeru oziroma postopku ustavne pritožbe, sodniki smo imeli še enkrat možnost preveriti strokovno treznost glave in retorično ostrino misli tekmovalcev, vsi skupaj pa smo uživali v lepem predpomladnem dnevu, ki je še enkrat več dokazal, da se ne glede na pomisleke o ustreznosti te ali one reforme študija vedno najde zadostno število študentov, ki te navdušijo s svojim znanjem in motivacijo. Kaj decimalna mesta števila pi, sam si bom skušal zapomniti njihova imena, da bom spremljal njihove prihodnje uspehe...

LHC in popularna kultura

V duhu interdisciplinarnosti tega bloga se spet pravniško neustrašno podajam v nepredvidljivi fizikalni svet, da vam prenesem naslednji dve usodno-resni novici v zvezi z LHC:

1. Baje je presenetljivo veliko ljudi čakalo na tole.

2. Včeraj sem raziskoval svoj novi prenosni telefon in ob radovednem ogledu, kaj mi za obogatitev njegove programske opreme ponuja Nokiina trgovina Ovi, naletel tudi na tale prostočasobrzec, katerega opis se je začel z besedami: "The Large Hadron Collider crash has burnt our world down in a doomsday fire and the new era has begun."

Tekmovanje med Tevatronom in LHC

Tekmovanje med Tevatronom in LHC se resnično ogreva. Še posebej je tekma vroča pri odkrivanju higgsovega delca. Zakaj? Zato, ker je higgsov bozon relativno lahek, po vsej verjetnosti z maso nekje med 114 GeV (spodnja meja iz prejšnjih eksperimentov na trkalniku LEP) ter okoli 140 do 150 GeV (1 GeV je približno masa protona). Tako Tevatron kot LHC opazujeta trke protonov pri precej višjih energijah, tako da imata oba možnost za odkritje.

Na konferenci v Moriond prejšnji teden je kolaboracija Tevatron med drugim predstavila tudi zanimivo projekcijo o tem, kolikšne možnosti imajo v tekmi zmagati. Ker obvladuje fiziko delcev kvantna mehanika, so vsi procesi tu nakjlučni, saj je pač kvantna mehanika v sami osnovi naključna. Pri eksperimentih tako merimo različne dogodke, predvsem pa verjetnost s katero so se zgodili. Za to, da lahko govorimo o odkritju higgsovega bozona, torej moramo pokazati, da z zelo veliko verjetnostjo ne bi dobili enakih rezultatov le zaradi drugih naključnih procesov. Da bi šlo torej le za "zmoto" oz. "statistično fluktuacijo".

O "odkritju" tako govorimo, ko je verjetnost za zmoto "5-sigma" (ko je verjetnost manjša kot 6x10^-7). O "dokazu" za higgsov bozon, pa bi govorili, če je verjetnost za zmoto manjša kot "3 sigma" (verjetnost, da je to le statistična fluktuacija je manjša kot 0.0026). Na Tevatronu skorajda nimajo možnosti za 5-sigma odkritje pri majhnih masah higgsovega bozona, so pa precej kompetitivni pri iskanju 3-sigma dokaza. Kako kompetitivni? To pove spodnja slika.

Na njej je na x-koordinati nanesena massa higgsovega bozona v GeV, na y-koordinati pa verjetnost za 3-sigma odkritje. Na grafu sta dve črti, rdeča za število trkov protonov, ki so jih sproducirali na Tevatronu do sedaj, in modra črta za število trkov protonov, ki jih bodo nabrali do leta 2011 (takrat, ko se ugasne LHC za enoletno popravilo). Na levi strani tudi vidimo šrafirano območje, ki označuje pri katerih masah je higgsov bozon izključil stari cernovski trkalnik LEP.

Kako torej brati gornji graf? Recimo, da je masa higgsovega bozona v resnici 140 GeV. Potem ima Tevatron letos 10% možnosti, da ga odkrije (to je, da dobi "3-sigma" dokaz o njegovem obstoju). L. 2011 pa ima 30% možnosti, da ga odkrije. Če bi bila masa higgsovega bozona pri 160 GeV, bi bila nasprotno možnost za odkritje skoraj 100%.* Tevatron torej z nekaj sreče lahko odkrije higgsa pred LHC. Še posebej, ker so tovrstne projekcije z letnicami mogočega odkritja trenutno za LHC še zelo negotove - morda bo pospeševalnik deloval bolje ali slabše, kot sedaj predvidevamo.

* V resnici za higgsa ravno zaradi Tevatrona vemo, da nima mase okoli 160 GeV, saj na Tevatronu ne vidijo nobenih znakov za higgsa s to maso, čeprav bi jih v tem primeru že morali.

LHC: žarka na 3.5TeV

Danes ob 5:23 sta prvič po LHC zaokrožila žarka protonov pri posamični energiji 3.5 TeV. To je seveda nov svetovni rekord v energiji umetno ustvarjenih žarkov, je pa za razliko od lanskoletne najvišje energije žarkov 1.19 TeV/žarek to precej več, kot pri konkurenci - Tevatronu, Chicago, ki obratuje pri energiji 0.98 TeV/žarek. Trki na LHC pri energiji 3.5 TeV/žarek so napovedani za 30.marec z vabilom za medije tukaj.

Dodatek: Tukaj je cernovo sporočilo za javnost, spodaj pa slika glavnega LHC displaya to jutro

Millenium Prize Perelmanu

Clay Mathematics Institute je danes objavil, da bo Grigorij Perelman prejel prvo milenijsko nagrado za dokaz Poincarejeve predpostavke. Dokaz Poincarejeve predpostavke je eden od sedmih milenijskih problemov, to je sedem od najbolj zahtevnih matematicnih problemov, o katerih so se matematiki sprasevali ob nastopu tega tisocletja. Nagrada je tezka milijon dolarjev, veliko vprasanje pa je, ali bo Perelman nagrado sprejel, saj je zavrnil tudi Fieldsovo medaljo l. 2006.

Izhodišča za vizijo razvoja znanosti v Sloveniji

Nekaj konkretnih idej, ki sem jih zbral s pomočjo članov uredništva Kvarkadabre. 

BISTVO: Dobra raziskovalna sfera je zgrajena iz dobrih posameznikov, ki vodijo svoje raziskovalne programe, v okolju, ki to podpira.

Vzpostavijo naj se učinkoviti mehanizmi za neprestano zbiranje in uveljavljanje dobrih pobud.

• Opustiti je treba idejo izgradnje idealnega sistema in jo nadomestiti z vizijo sistema, ki bo znal neprestano slediti pobudam za izboljšave, jih sproti vrednotiti in implementirati.
• Vzpostaviti je treba osrednjo internetno stran/portal za vse, kar se dogaja v povezavi z znanostjo v Sloveniji. Na enem mestu naj bodo zbrane vse ključne informacije o znanosti in za znanstvenike. (Razpisi, dosežki, obvestila, oglasi, pobude, zakonodaja, pravilniki …)
• Del te strani bi bil tudi sistem obveščanja o možnostih za mobilnost in zaposlitev za slovenske visokošolske pedagoge in raziskovalce (štipendije, granti, prosta delovna mesta).
• Osrednja znanstvena spletna stran bi predstavljala tudi učinkovit sistem za prenos idej in ljudi med akademsko raziskovalno sfero in gospodarstvom (gospodarstvo pove, kakšna znanja najbolj potrebuje; raziskovalci pa naj ponudijo znanja, ki bodo gospodarstvu koristila, pa jih ne izkorišča dovolj).

Izhajati je treba iz zaupanja v ljudi.

• Država naj začne raziskovalce obravnavati kot zrele posameznike, ki znajo gospodariti z raziskovalnimi sredstvi.
• Trenutna rešitev proti »zlorabam« raziskavam namenjenega denarja je obsežna birokracija, kar v mnogih primerih prej vodi v neracionalno kot učinkovito porabo denarja. To je treba odpraviti in uveljaviti osebno odgovornost posameznikov, ki naj se začne zgodaj. Že mladi raziskovalci naj imajo določen znesek denarja, ki ga lahko porabijo povsem avtonomno.
• Odpravijo naj se vse zahteve po javnih razpisih za nakupe majhnih in srednjih vrednosti. Primerna meja bi bila recimo pri 2000 EUR (sedaj 100 EUR). Za nakup letalskih kart naj ne bo potreben javni razpis, kar vodi do tega, da lahko kupujemo karte le pri pooblaščenih ponudnikih pogosto bistveno dražje.
• Omeji naj se delež denarja, ki gre lahko s projektov in programov za administracijo na institutih.
• Raziskovalci naj imajo možnost, da lahko tudi sami urejajo svojo cobiss/sicris bibliografijo. Njihove vnose ali popravke nato pristojna knjižničarka z licenco cobiss le pregleda in potrdi.

Podpira naj se mobilnost ljudi in vzpostavi okolja za učinkovito izmenjevanje idej.

• Vzpostavijo naj se konkretne vzpodbude, ki bi omogočale, da bi se lahko raziskovalci vračali domov iz tujine, če bi to želeli. Še posebej se je treba potruditi, da se odpravijo birokratske ovire.
• Vsako leto naj se podelita recimo dve posebni akademsko-raziskovalni poziciji za v svetovnem merilu vrhunske raziskovalce, ki bi se želeli preseliti v Slovenijo in nadaljevati s svojim delom (verjetno predvsem Slovence po rodu, ni pa nujno). Ti bi lahko uspešno kandidirali tudi za European Research Council projekte (erc.europa.eu). 
• Poenostaviti je treba postopke za pridobivanja delovnega dovoljenja in dovoljenja za bivanje za visoko izobražene ljudi (za raziskovalce in na splošno za ljudi z doktorati/univerzitetnimi diplomami). Slovenija tekmuje na svetovnem tržišču kadrov in njen velik potencial je lahko ravno v tem, da omogoči okolje, kjer bo lahko privabiti sposobne ljudi. Sem lahko spada tudi oprostitev davka na plače za podoktorante, ki pridejo v Slovenijo iz tujine npr. za obdobje dveh let, kot imajo to urejeno v Izraelu. 
• Status zasebnega raziskovalca naj se poenoti s statusom samostojnega novinarja in samostojnega kulturnega delavca.
• Pri izdelavi predmetnikov na fakultetah naj se upoštevajo tudi veščine in znanja, ki jih potrebujejo raziskovalci, ko delajo v industriji.

Dodatek: povezava na GoogleDoc dokument, kjer lahko gornje ideje tudi dopolnite.

Tekmovanje v deklamiranju števila pi

14. marec je svetovni dan števila pi (no vsaj v državah pod ameriškim kulturnim vplivom, saj se "po ameriško" datum piše z mesecem pred dnevom, torej 14. marec=3.14), kar je seveda počastil tudi Google z logom. A tudi slovenci nismo stali križem rok. Pred FMF UL je tako včeraj ob 12h potekalo tradicionalno tekmovanje v deklamiranju števila pi. Kljub temu, da sem zaradi predavanj lahko prisostvoval le delu tekmovanja, pa sem iz zanesljivega vira izvedel, da je bilo letos precej napeto, saj je zmagovalec Simon Čopar s 613 pravilno povedanimi decimalnimi mesti premagal drugo uvrščeno Ajdo Korošeč za le tri decimalke. Zmagovalca lanskoletnega tekmovanja na žalost letos ni bilo med tekmovalci. Uradni rezultati bodo predvidoma objavljeni tukaj.

Termoelektrarna Šoštanj terja javno opravičilo od nasprotnikov gradnje TEŠ6

Z energetiko povezana vprašanja so po svoji naravi kompleksna. Enoznačnih odgovorov ni. Morda slovenski energetski sistem res ne more obstati brez termoelektrarne. Morda pa je to podoba, ki jo slikajo premogovni in energetski lobiji in vnaprej preprečuje drugačno dolgoročno zasnovo preskrbe z energijo. Eno pa je gotovo: razprava o tem je legitimna in potrebna javna razprava. Tu se začne naša zgodba.

Meni do sedaj neznana okoljevarstvena skupina ANV Slovenia Team je na svoji spletni strani objavila peticijo z naslovom TEŠ 6 – Ne hvala! Peticija sama ni nič posebnega, trdi med drugim, da TEŠ6 prinaša prevelike izpuste CO2, drago elektriko, in da alternativo gradnji TEŠ6 pomeni učinkovita raba energije obnovljivi viri, itd. To lahko drži ali ne, same trditve niso nič takega, česar ne bi že večkrat slišali in prebrali v javnih debatah v zadnjem času. Predstavniki elektrarne imajo vse možnosti, da jim javno nasprotujejo in to tudi učinkovito počnejo. Preučinkovito?

Na omenjeno peticijo se je namreč odzvala PR služba Termoelektrarne Šoštanj z naslednjim pismom:

Spoštovani!V prilogi vam pošiljamo zahtevo za popravek. Prosimo, da navedena dejstva, skupaj z opravičilom objavite in skladno s tem tudi razveljavite rezultate objavljene peticije glede TEŠ6, ki je potekla do 4.3.2010.

Zahtevajo, da se njihovo stališče objavi kot popravek? Zahtevajo razveljavitev rezultatov peticije? Bizarno. Pravzaprav več kot bizarno, ta zahteva je nespodobna, pomeni implicitno zastraševanje in nastopanje iz pozicije moči, ki si ga zlahka privoščijo podjetja in korporacije s svojimi pravnimi in PR službami nad posamezniki. Z zahtevami tega tipa smo se že večkrat srečali tudi na Kvarkadabri.

Še manj okusno je, če se takšnih manir »javne debate« poslužuje podjetje, katerega projekt se tako očitno tiče prav vseh državljanov in javnosti, kakor termoelektrarna.
Za konec: oglasi za termoelektrarno, s katerimi nas v zeleni barvi in pod naslovom »Manj onesnaževanja-več energije« zasipava TEŠ, so po mojem mnenju perverzni in družbeno škodljivi. Pa ne zato, ker elektrarna ne bi imela pravice zastopati svojega interesa. Perverzni (za PR, to po slovensko pomeni : sprevrženi) so zato, ker nadaljno uporabo energije iz premoga sprevržejo kot okolju prijazno strategijo. Hej, morda je nujna, ampak okolju prijazna? Družbeno škodljivi pa zato, ker okoljevarstveni besednjak uporabljajo za zagovarjanje neke tehnologije (t.j. pridelave energije iz fosilnih goriv) ki je brez dvoma glavni razlog povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi. S tem zavajajo in širijo meglo. Angleži imajo za to odličen izraz: greenwash.

Islandski aktivizem

V okviru svojega obiska na Islandiji me je včeraj zvečer doletel še en malo drugačen dogodek. Ena od manjših parlamentarnih strank je organizirala javni posvet o tem, ali naj Islandija sprejme novo - ali vsaj spremeni staro - ustavo. Ta, ki jo imajo sedaj, je še iz leta 1874, ko jim jo je "podaril" danski kralj, spremenjena pa leta 1903. Del javnosti meni, da je čas, da si Islandci svojo ustavo napišejo na novo in sami.

Javna razprava je bila v prostorih, ki sicer najverjetneje služijo kot sedež stranke, kjer je bilo prostora za kakih 60 motiviranih aktivistov.* Vsekakor je bil osrednji prostor nabit z aktivizmom, ob vse stene so bili prislonjeni transparenti, s katerimi so predstavniki protestirali zoper ravnanje oblasti ob finančnem zlomu.

(*60 ni visoka številka, a je pri tem seveda treba upoštevati, da govorimo o Islandiji z dobrih 300.000 prebivalcev. Sorazmerno gledano jih je bilo toliko, kot če bi na ameriško posvetovanje prišlo 60.000 ljudi. Sorazmerno gledano Islandija vedno zmaga.)

Kakorkoli že, po spletu naključij so me povabili, če bi tudi sam povedal nekaj besed, tako da sem bil eden od štirih govornikov na javni razpravi (dva sva govorila v angleščini). Če kdo govori islandsko, si tu lahko ogleda vabilo in več podatkov o dogodku. (Mojega opisa in naslova mojega prispevka sicer nisem sestavil sam, seveda bi moralo tudi pri meni pisati "dósent".)

Kaj se dogaja z ITER?

Datum zagona eksperimentalnega fuzijskega reaktorja ITER na jugu Francije se je zamaknil za dodatnih 10 mesecev na november 2019. Medtem, ko je bil originalni datum začetka 2016, so ga lani poleti popravili na 2018, sedaj pa na 2019. Vodenje projekta je očitno zelo težavno zaradi strukture vodenja, kjer ima centralna organizacija premalo besede, medtem ko imajo "domače agnecije" preveč besede. ITER je namreč skupen projekt EU, Indije, Japonske, Južne Koreje, Rusije in ZDA, stal pa naj bi nekje med 5 in 10 milijard EUR (natančna cena je gibljiva tarča, saj se stroški gradnje kar množijo). ITER naj bi bil sicer ključen korak do izgradnje komercialnega fuzijskega reaktorja (to je jedrskega reaktorja, ki bi namesto razcepa težkih jeder izkoriščal sproščeno energijo pri zlivanju lahkih jeder - to slednje je tudi vir energije sonca. Radioaktivnih odpadkov pri tem skoraj ne bi bilo.)

Vabilo na predavanje Josepha Weilerja

Če vas zanima razvoj Evropske unije ali pa bi radi zgolj doživeli predavanje res izjemnega strokovnjaka in profesorja (na kateremkoli področju pač že), ki je prav v svetovnem vrhu svoje discipline, potem ne bi smeli zamuditi predavanja profesorja Josepha Weilerja, ki ga prihodnji teden zopet gostimo v Ljubljani.

Priznam, Weiler je tudi moj nekdanji profesor, a zato mi toliko bolj lahko verjamete, da predavanje res veliko obeta, med drugim tudi zaradi mikavne (in nič kaj pravno omejene) tematike. Predavanje z naslovom "Values and Virtues of European Integration: What We Can Learn from Aristotle, Aquinas and Maimonides" bo v zlati predavalnici Pravne fakultete, v četrtek, 18. 3. 2010, s pričetkom ob 17h.

LHC obratuje normalno

Včeraj me je kar nekaj ljudi povprašalo "ali je res, da je cern/lhc zopet pokvarjen?". Vir zmede je očitno novica na BBC z naslovom "LHC to shut down for a year to address design faults", kar je nato propagiralo tudi v slovenske medije. A medtem, ko je na BBC v podnaslovu s poudarjenim tiskom takoj napisano, da je načrtovan enoleten premor v delovanju LHC konec 2011, pa se je ta detajl npr. v članku v Delu izgubil. Torej: na LHC v kratkem pričakujemo prve trke pri energiji 7 TeV, verjetno že ta mesec. Nato pa je na vrsti dolgotrajno zbiranje podatkov pri tej energiji.

Islandija in EU

V strahu, da mojega nekoliko daljšega molka niti niste opazili, sporočam, da je del razloga zanj (spet) tudi naporen delovni ritem, ki bo v prihajajočih mesecih malo obarvan tudi s službenimi oziroma predavateljskimi potmi na tuje.

Ta teden sem denimo na Islandiji, kjer predavam na njihovi osrednji univerzi ("osrednji" zato, ker sem jih kljub temu, da je Islandcev vsega skupaj za eno Ljubljano, že sam naštel tri). Priletel sem ravno po njihovem referendumu, na katerem so z zelo krepko večino zavrnili zakon, s katerim bi se podredili zahtevam (ali, zlasti če ste Islandec, "izsiljevanju") Britancev in Nizozemcev, naj jim povrnejo izgubljena sredstva ob kolapsu banke Landsbanki. Islandija in EU zdaj plešeta dramatični tango, v katerem je Islandija prav zaradi hude državne krize lansko poletje sploh vložila uradno kandidaturo za članstvo v EU, obenem pa je ravno zaradi odziva EU (ali njenih držav članic) na taisto krizo podpora ideji članstva med prebivalci, ki je bila pred krizo dokaj visoka, močno uplahnila.

Danes sem tako po lastnih predavanjih poslušal javno razpravo (predvsem) študentov z naslovom "Ali so oziroma naj bodo mladi naklonjeni pristopu k EU?", kjer so sodelovali tudi predstavniki norveškega gibanja mladih proti EU. Glede na prevladujoče odzive v dvorani je odgovor, kot vse kaže, odločen ne.

So pa, k sreči, vseeno zelo gostoljubni do gostov iz taiste EU, tako da se mi očitno ni treba bati poustvaritve kakšne od znanih islandskih sag...

Konkretne težave znanosti v Sloveniji?

Verjetno se vsi strinjamo, da bi bilo dobro, če se tudi pri nas nekje začnejo zbirati konkretni primeri, kje se pri ukvarjanju z znanostjo pojavljajo težave povsem na operativni ravni. Zraven seveda tudi pobude, kaj bi bilo treba spremeniti in kako.

Eno od orodij za takšno zbiranje idej in njihovo vrednotenje preko glasovanja predstavlja Google moderator, ki ga uporablja med drugim tudi administracija Baracka Obame.

Na naslovu: http://www.google.com/moderator/#16/e=4a68 smo odprli debato in že vpisali nekaj konkretnih pobud, do katerih se lahko opredelite z glasovanjem, hkrati pa vas vabimo tudi, da dodate še svoje ideje.

PS. Avtomatsko prevajanje v angleščino lahko izklopite levo spodaj. Če kdo pozna kak boljši sistem za zbiranje in vrednotenje idej, naj prosim to sporoči.

VB: konec financiranja homeopatije?

V marsikateri zahodni državi prav neverjetno homeopatsko industrijo financirajo z javnim denarjem, kljub jasnim rezultatom znanstvenih študij, da homeopatija ni nič boljša kot placebo. Komite za znanost in tehnologijo spodnjega doma britanskega parlamenta je sedaj po nekajmesečni preiskavi priporočil vladi naj preneha s financiranjem homeopatije z javnim denarjem. Daljši zapis o tem lahko preberete na medicinskem blogu, o sami homeopatiji in njenih neverjetnih trditvah pa v tem zapisu na Kvarkadabri (in še eno zabavno zgodbo iz teh logov tukaj).

Teden možganov 2010: Ljubezen, sreča, strast v možganih

V tretjem tednu marca (15. - 21. 3.) se bo širom Slovenije ponovno odvijal teden možganov. Tokrat na temo “Ljubezen, sreča, strast v možganih”.

Osrednji del programa bo potekal v Ljubljani. Vsak dan bodo organizatorji v opoldanskih urah najprej gostovali v Kinoteki na Miklošičevi 38, kjer bodo tematske filme nadgradili s kratkimi komentarji nevroznanstvenikov in / ali drugih vabljenih gostov. V zgodnjem popoldnevu bodo sledila predavanja in delavnice, ki bodo potekala v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu 2, zvečer pa se bodo ponovno srečali v Kinoteki ob novem filmu.

Več informacij: http://www.sinapsa.org/tm/program/2010

Debele podgane v laboratorijih

Standardna praksa v laboratorijih je omogočiti neomejen vir hrane podganam, ki jih uporabljajo pri poskusih. To vodi v predebele podgane (tudi kilogramske razsežnosti) z zelo nezdravim načinom življenja, vse skupaj pa lahko vodi v napačne interpretacije znanstvenih poskusov. Članek o tem je v Proc. Natl Acad. Sci. objavila skupina z National Institute on Aging v Bethesda, Maryland. Veliko podgan je tako predebelih, da so glukozno intolerantne in na dobri poti k prezgodnjih smrti ne glede na poskuse. Novica na voljo na straneh Nature.

Študenti – 'nategnjena' generacija

Iz včerajšnje oddaje Preverjeno na PopTV o stranskih pojavih pri študiju v Sloveniji: večnih študentih, študentskem delu, vpisovanju zaradi statusa, dobro plačanih študentskih funkcionarjih, bogatih ŠOU in revnih študentih... Vse sicer že znano in slišano, a vseeno tako zgoščeno v eno samo oddajo izredno močno.

"Objavi ali propadi" po kitajsko

Novica je sicer že stara skoraj dva meseca, a še vedno aktualna. Uredniki britanske znanstvene revije Acta Crystallographica Section E so namreč zaradi prevare konec leta umaknili 70 objavljenih kristalnih struktur raziskovalcev z Jinggangshan University v provinci Jiangxi. O problemih kitajske verzije "objavi ali propadi" znanstvene kulture piše odličen članek v Nature.

Kitajske univerze so pri tem šle kar nekaj korakov dlje kot zahodne univerze. Kitajske univerze tako za objave v znanih znanstvenih revijah obljubljajo denarne nagrade, stanovanja ali druge dobrote (anekdotično naj bi objava v Physical Review Letters prinesla nezanemarljivih 1000 USD avtorjem). Nova raziskava z Wuhan University kaže, da naj bi trg za dvomljive znanstvene aktivnosti, kot je recimo naročeno pisanje člankov ("ghostwriting") o neobstoječih raziskavah, od leta 2007 do 2009 kar petkratno zrastel na sedanjih 150 milijonov USD. Druge raziskave kažejo, da naj bi kar tretjina raziskovalcev na večjih kitajskih univerzah in raziskovalnih inštitutih priznavala, da so prepisovali, prirejali ali ponarejali podatke.

Pisanje znanstvenih člankov po naročilu je res prava industrija. Analiza najbolj popularnih 800 (!) internetnih strani s tovrstno ponudbo (ki skupno naberejo več kot 210 tisoč ogledov dnevno) je pokazala, da je tipična transakcija na teh straneh med 90 do skoraj 2000 USD, pri čemer tri četrtine povpraševanja prihaja iz univerzitetnih in raziskovalnih inštitucij.

Pomemben razlog za nemoralno obnašanje mnogih kitajskih znanstvenikov je vmešavanje birokracije v akademske aktivnosti na Kitajskem. Večino evaluacij, od nastavitev do promocij in določitev sredstev, namreč opravljajo birokrati, ki niso eksperti na posameznem raziskovalnem področju. "Ko se to dogodi, postane število publikacij namesto kvalitete raziskovanja, temelj za evaluacijo", pravi Fang Shimin, v ZDA izobražen biokemik, ki vodi internetno stran 'New Threads', ki razkriva znanstvene nepravilnosti na Kitajskem (brrr, kar sama po sebi se slika temna prihodnost ob ARRS-jevskem zbiranju točk...).

8. marec po znanstveno

Kot še marsikje, je tudi za znanstvenice 8. marec - mednarodni dan žena - delaven. Posebnega načina praznovanja so se domislili v cernu, kjer bodo danes vajeti vseh eksperimentov na LHC in tudi samega pospeševalnika, kot tudi pomoč v IT sekciji ter vodenje obiskov, prevzele ženske. Jasno sporočilo: fizika ni le domena moških! (dogodku ob rob: na študiju fizike na UL so sicer ženske še vedno v manjšini, upajmo, da bodo ta in podobne akcije pripomogle k izravnavi tega razmerja).

Ogled kontrolnih sob v cernu je mogoč tukaj.

Od tu in tam

Pred mesecem dni je New York Times pisal o iGEM (International Genetically Engineered Machine Competition), tekmovanju univerzitetnih ekip v sintetični biologiji. Zapis seveda ne gre mimo omembe Ljubljanskega teama in njegove vodje Romana Jerale, o katerem na 4 in 5 str. preberete:

Or consider the case of the Slovenian iGEM team, the most intimidating squad coming into last fall’s jamboree and also the hardest to miss, having forgone mere team T-shirts for severe, blue athletic jerseys that made the dozen young Slovenians seem capable of sprinting 200 meters or throwing a discus at a moment’s notice. “I think the last two years, we have 100 percent, beyond doubt, the best shirts,” the team’s adviser, Roman Jerala, told me.

Slovenia had won the BioBrick trophy in two of the past three iGEMs, including the previous fall, when it produced a possible vaccine for a bacteria that causes stomach ulcers, presenting promising data in mice. The team is covered consistently by the Slovenian media, and Jerala had recently lectured about synthetic biology to the Slovenian National Assembly. A television network named him one of Slovenia’s seven most influential people.

Ameriška psihiatrična zveza je razkrila svoje predloge za spremembe svojega vplivnega priročnika "Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders". Predlagane spremembe vključujejo poenotenje diagnoz avtizma, vpeljava pojma odvisnosti od iger na srečo ter združitev diagnoze odvisnosti od alkohola in zlorabe alkohola. Pripombe na predloge zbirajo do 10. aprila letos. Novica o tem na Nature je tukaj.

ERC (European Research Council) je dobil novo predsednico - Helgo Nowotny.

O problemih regulacije alternativne medicine, kjer so trditve namesto na znanosti osnovane na veri, piše Ben Goldacre v svoji kolumni v Guardianu.

Ekskluziven intervju revije Nature z glavnim akterjem Climategatea klimatologom Philom Jonesom lahko najdete tukaj.

Nekateri nemški raziskovalci na področju genskega inžiniringa selijo delo na terenu v ZDA zaradi nevarnosti uničenja testnih polj in nestabilne politike regulacije v Nemčiji. Institut za genetiko rastlin z Leibnizove Univerze v Hannovru tako seli teste gensko modificiranega graha v Severno Dakoto.

Lahko Afrika premaga Avstralijo v tekmi za največjim radijskim teleskopom na svetu: Square Kilometer Array?

Na znanosti utemeljena paradigma nove "wiki" politike?

Vodja britanskih konservativcev David Cameron je v nedavnem TED.com predavanju z naslovom "The next age of government" predstavil novo politično paradigmo svoje stranke, ki jo želijo uresničiti, če pridejo na oblast. Temelji na znanstvenih spoznanjih dokaj nove vede imenovane "Behavioral economics", ki združuje nevroznanosti, psihologijo in ekonomijo. Če zelo poenostavim, nameravajo uvesti neke vrste "wiki" pristop k upravljanju države: čim več podatkov naj bo čim lažje dostopnih preko interneta, na katere se ljudje odzivajo in aktivno sodelujejo z uradniškim aparatom.