Enakost se splača

Na torkovi GV konferenci kazenskega prava in kriminologije na Bledu je ekipa Inštituta za kriminologijo PF predstavila "case" za družbeno enakost.

Ideja, ali bolje rečeno, zelo prepričljiva interpretacija statističnih podatkov, je naslednja: ko je dosežena določena stopnja družbenega bogastva - okoli 10.000 $ BDP na prebivalca - so praktično vsi kazalci dobrobiti pozitivno odvisni ne od BDP, temveč od premoženjske enakosti. V družbah, kjer so premoženjske razlike manjše, so kazalci dobrobiti povprečno boljši, praktično neodvisno od bogastva družbe, izražene v BDP per capita.

Kriminologi iz Pravne fakultete so teorijo podkrepili predvsem s podatki različnih kazalcev kriminalitete. Mogoče bo dr. Matjaž Jager svoj referat kdaj prijazno predstavil tudi tukaj, medtem pa v ilustracijo nekaj grafov, ki so dostopni na internetu. Vir so študije sociologa Richarda Wilkinsona, ki je eden najbolj znanih zagovornikov teze o tej odvisnosti.
Smrtnost novorojencev (ta je eden najbolj indikativnih kazalcev zdravja v družbi) (*)

Število zapornikov (*)

Duševno zdravje (*)

Jager je razpravo umestil v kontekst političnega argumenta glede socialne države, ki ga zdaj slišimo praktično vsak dan: če želimo ohraniti dobrobiti drage socialne države, dopovedujejo evropski politiki svojim državljanom, moramo varčevati, stiskati pasove in biti bolj konkurenčni. Brez gospodarske rasti ni socialne države.

A če držijo zgornje korelacije enakosti in dobrobiti, začne ta politični argument kazati določeno protislovnost: Cilj socialne države je čim večja (ali vsaj zadostna) dobrobit vseh, ne glede na premoženje. Zdaj poskušamo ohranjati socialno državo z ukrepi, ki krepijo konkurenčnost in gospodarsko rast, a povečujejo neenakost. Neenakost pa zmanjšuje dobrobit. Torej prav tisto, kar je smisel obstoja socialne države.

Aja, kaj pa Slovenija? Praktično po vseh kazalcih smo ena najbolj egalitarnih držav v Evropi. Ginijev koeficient - najbolj standardni kazalec premoženjske neenakosti je bil l. 2009 po podatkih EUROSTAT pri nas najnižji v EU:

1.Slovenija >>> 22,7
2.Norveška >>> 23,7
3. Madžarska >>24,7
4.Slovaška, Švedska >>24,8
5. Češka, Avstrija, Finska >>> ~25
...
Francija, Nemčija >>> ~29
Italija (08), Poljska >>>~31
VB (o8) >>>34
Romunija, Portugalska, Litva >>>35
Latvija >>> 37,4

Kar je dobro. In v bistvu potrjuje zgornjo odvisnost, Slovenija je namreč tudi po številnih drugih kazalcih dobrobiti v evropskem vrhu - nenazadnje, kot je pokazal Jager, tudi po kazalcih kriminalitete. Enakost je iz moje perspektive strukturna kvaliteta Slovenije, katere ohranitev bi morala biti na prvem mestu strateških političnih prioritet države.

Oznake: