Antinomija javnega sektorja

Antinomija je v filozofiji situacija, ko lahko enako prepričljivo dokažete dve nasprotni rešitvi enega problema: recimo, da čas ima začetek, in da ga nima. Zdi se mi, da je z aktualno stavko podobno:

Prav imajo delavci, ko trdijo, da ne morejo neskončno popuščati glede pogodb, ki jih je vlada sama sprejela v prejšnjih pogajanjih. Da v drugih sektorjih dogovore še manj spoštujejo, je argumentacija, ki niti politično niti etično ni sprejemljiva, saj razveljavlja sam smisel dogovarjanja: kdo pa bo v državi še spoštoval socialne dogovore, če se niti državi sami ne zdi nujno, da jih spoštuje.

Prav ima tudi vlada. Okoliščine so se spremenile do mere, ko javne finance povečanja plač uslužbencev enostavno ne prenesejo. Neizpolnitev zavez je seveda slabo spričevalo vlade, a vendar za konkretne delavce ne bo imelo katastrofalnih socialnih posledic. Katastrofalne posledice pa bodo sledile, če vlada primankljaja ne bo stabilizirala. Odgovorno in racionalno se je treba odločiti za manjše zlo.

Kaj mislite?

Oznake: