sreda, 29. september 2010

Antinomija javnega sektorja

Antinomija je v filozofiji situacija, ko lahko enako prepričljivo dokažete dve nasprotni rešitvi enega problema: recimo, da čas ima začetek, in da ga nima. Zdi se mi, da je z aktualno stavko podobno:

Prav imajo delavci, ko trdijo, da ne morejo neskončno popuščati glede pogodb, ki jih je vlada sama sprejela v prejšnjih pogajanjih. Da v drugih sektorjih dogovore še manj spoštujejo, je argumentacija, ki niti politično niti etično ni sprejemljiva, saj razveljavlja sam smisel dogovarjanja: kdo pa bo v državi še spoštoval socialne dogovore, če se niti državi sami ne zdi nujno, da jih spoštuje.

Prav ima tudi vlada. Okoliščine so se spremenile do mere, ko javne finance povečanja plač uslužbencev enostavno ne prenesejo. Neizpolnitev zavez je seveda slabo spričevalo vlade, a vendar za konkretne delavce ne bo imelo katastrofalnih socialnih posledic. Katastrofalne posledice pa bodo sledile, če vlada primankljaja ne bo stabilizirala. Odgovorno in racionalno se je treba odločiti za manjše zlo.

Kaj mislite?

7 komentarjev:

  1. Luka, od pojasnila sindikatov pred dvema dnevoma, da so oni zmanjšali predlog za usklajevanje s 100 milijonov na 25 milijonov, hkrati pa je vlada na novo zaposlila 3652 ljudi v javni upravi (kar Kamnarjeva sploh ni komentirala) ob tem ko naj bi vlejal moratorij (in recimo meni na moji fakulteti niso pustili (oz. se se prerekamo) zaposliti tehnika, ki bi bil placan iz tujega (ameriskega!) denarja ker kao ne smemo na novo zaposlovati, zame ni nobenega dvoma vec, da je stavka upravicena.

    OdgovoriIzbriši
  2. "Dokler finančni minister naklada o davkoplačevalski dokapitalizaciji NLB, predsednik vlade išče posle za nasedle zidarske barone, gospodarska ministrica glasno razmišlja o državni pomoči pri reševanju Merkurja in obrambna ministrica ne predlaga storniranja patrij in Afganistana, je legitimna Posedijeva logika: Zakaj pa ravno ‘drobiža’ za nas ni?
    Posedi je zgolj te dni zoprno pogosto pojavljajoče se poosebljenje Slovenca, ki se poskuša prodati po toliko, kolikor misli, da je vreden, kolikor mu pripada. A oni drugi mu kao to ne priznaju. Naslednjič bo prav nasprotno."

    http://www.razgledi.net/2010/09/28/janez-posedi-tipicni-slovenec-hoce-toliko-kolikor-misli-da-mu-pripada/

    OdgovoriIzbriši
  3. Res pa je, da raziskovalci tezko stavkamo na tak nacin, da bi drzava to kratkorocno obcutila. Sploh smo raziskovalci in profesorji v nasi drzavi en faktor, ki ga nihce ne upsoteva, po mojem tudi zato, ker nimamo nobenega telesa, ki bi nas zastopalo. Pac se nismo uspeli nikoli organizirati, ce pa vsak posameznik nekaj komentira in se pritozuje je to pri tistih, ki odlocajo v stilu psi lajajo, karavana gre dalje. Zaradi tega se dogajajo taki absurdi kot je to, da je sodnik zacetnik prvi hip, ko zacne delati na sodišču v 48 placnem razredu, izredni profesor, ki je moral narediti doktorat in iti skozi dve habilitaciji, pa v 46. In zaradi taksnih stvari bi morali protestirati, pa nismo, ker nismo tako dobro organizirani kot sodniki, in ker seveda nimamo na svoji strani ustavnega sodišča, ki je v konkretnem primeru odločalo dejansko samo o sebi in seveda ni nihče pričakoval drugačne odločitve.

    OdgovoriIzbriši
  4. Ministrica za javno upravo je v oddaji povedala, da vlada ni zaposlila kar nekih novih delavcev. Zaposlili so učitelje ipd. v ustanovah, ki so bile ravnokar do konca zgrajene. Sicer pa naj bi de facto celo zmanjšali število zaposlenih.

    OdgovoriIzbriši
  5. Jaz v bistvu podpiram to vlado do "bridkega konca". Podpiram tudi stavkajoče, čeprav bi si želel manj zajebancij na upravnih enotah. Pahor mi deluje iskreno (v smislu, da nič ne prikriva oziroma zamolči - celo izpade smešno, ko pove javno), Semolič pa mi deluje preveč pragmatično, skoraj nerealno (glej jih, lastnike kapitala, dajmo jih!). Iz časa začetka mandata te vlade bi imel več očitati Semoliču kot Pahorju. Povišanje minimalne plače, čeprav se je zdelo za sindikate in delavce fajn zadeva, je bila izdaja delavca. In Pahor je po mojem mnenju zadevo briljantno izpeljal. Minimalno plačo so zvišali, a cena za to je vidna zdaj. Kakor da sindikati niso vedeli, čemu takrat pritrjujejo. Edino Pahor si je upal to odkrito povedati in karakterno to stalno ponavlja, seveda.
    Mene osebno bolj boli, da Pahor ni tako goreč socialist, kot sem domneval.

    No, kakorkoli že, ni mi dosti za politiko in sem bolj amater, ko gre za te stvari. Obe strani bi se lahko malo bolj zresnili, saj vsi živimo v resničnem svetu.

    (ZdravaPamet)

    OdgovoriIzbriši
  6. Kot kaže se antinomije spreminjajo v absurde!

    Danes sem NUK zaprosil za izdajo ISBN številke za novo knjigo in dobil tale odgovor:

    Spoštovani,
    vašo vlogo smo evidentirali in ji bomo ugodili, ko bo konec stavke.
    Lep pozdrav,

    Noro! Razumel bi, da CIP ne bo narejen v nekaj urah, kot je to običajno, ampak v nekaj dneh, ker med stavko pač delajo počasneje.

    Težava je namreč, da knjige brez ISBN številke ni mogoče poslati v tisk, NUK pa je edini, ki lahko te kode izdaja za publikacije, ki izidejo na teritoriju Slovenije.

    OdgovoriIzbriši
  7. Ja, podobno je na GURS-u. Dali so vedeti, da naj lastniki nepremičnin za morebitne popravke raje uporabijo elektronsko pot; dokler ne bo konec stavke. Seveda pritožbeni rok za dolžino stavke nikakor ne bo podaljšan. :S

    OdgovoriIzbriši