Kognitivne meje

Jezik ljudstva Pirahã ne vsebuje besed za koncepte kot so števila, in namesto njih na primer uporabljajo termine tipa "malo", "veliko". Še bolj zanimivo je, da pripadnike ljudstva Pirahã koncept števila sploh ne zanima. Kljub temu, da redno trgujejo z zunanjim svetom, se aktivno upirajo ideji, da bi se naučili šteti...

Preskočimo sedaj v našo zahodno kulturo. Koncept števila nam je izredno naraven, saj se ga priučimo že kot otroci. A povsem drugače je s statistiko in konceptom verjetnosti. Kljub temu, da so tovrstni koncepti izredno pomembni za vsakdanje življenje v sodobnem svetu, pa jih velik del populacije ni vešč. Kaj pomeni povprečje še morda, a ne kaj je mediana, standardna deviacija in pojem redkih dogodkov (da ne omenjam pojma "5 sigma" odkritja). Tipičen primer so ankete o priljubljenosti politikov in političnih strank, kjer podajajo novinarji rezultate na tri significantna mesta, a ne podajajo statistične napake (navadno so ankete narejene na vzorcu 500 do 1000 ljudi, torej je statistična napaka okoli 3%, mnogo večja od 0.1% natančnosti s katero so podane ankete). In seveda se potem analizira zakaj je priljubljenost tej in tej stranki padla za procent, drugi pa zrasla za enak statistično nesignifikanten odstotek.

Več o kognitivnih mejah ljudstva Pirahã in kognitivnih mejah populacije ljudi v naši kulturi z nenaravoslovno izobrazbo v eseju na LanguageLog. Za konec še citat:

If you're one of the people who find distribution-talk mystifying, and don't really see why you should have to learn it, or perhaps think that you're just not the kind of person who learns things like this -- congratulations, you now know exactly how (I imagine) the Pirahã feel about number-talk.