Izbira naborov znakov pri pisanju znanstvenih tekstov sicer ne spreminja vsebine, je pa lahko zelo moteča, če je napačna. Poimenovati nekaj drugega kot svetlobne hitrosti z malim c v tekstu, ki govori o relativnosti, je seveda lahko čista katastrofa. Tako je brati tekste, ki imajo domačo notacijo veliko lažje, kot tekste, kjer si avtorji izmislijo notacijo povsem na novo.
V svetu visokoenergijske fizike (okusa kvarkov) sta že več kot desetletje v veljavi dve notaciji. Tako eksperimentalci (z veliko slovensko udeležbo) zbrani okoli japonskega eksperimenta Belle napišejo phi_1, phi_2, phi_3 za kote standardnega unitarnega trikotnika matrike CKM, medtem ko eksperimentalci zbrani okoli sedaj že ne več delujočega ameriškega eksperimenta BaBar (in večina nejaponskih teoretikov) napišejo(mo) beta, alfa, gama.
A problem nastopi, ko je potrebno spisati skupno knjigo, česar so se lotili pri Belle in BaBar. "The Physics of B-Factories" je knjiga, ki bo povzela rezultate obeh eksperimentov in naj bi bila poslana v tisk v sredini leta 2012. O izbiri notacije je zato pred kratkim odločil žreb z metom kovanca. Rezultat? Na sliki spodaj je z visoko dvignjeno roko prof. dr. Boštjan Golob ob proslavljanju izbire "njihove" notacije. Nam ostalim tako ostane le upanje, da zanamci ostanejo pri veliko pripravnejši alfa, beta, gama notaciji, novi knjigi navkljub... Zgodba o izbiri in dodatne slike
tukaj.
Oznake: J.Z.
