sreda, 24. marec 2010
Iščejo se upravljavci
Vas zanima poklicna kariera v institucijah EU? Potem si, kot pravijo v samem razpisu, dajte vse možnosti za uspeh. Poleg dobrodušne hudomušnosti pa od mene le še želja, da bi se vam v tem primeru uspelo prebiti med izbrance tega prostranega trga delovne sile...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Hm - ne vem, ce so institucije Evropske unije ravno " prostran trg " delovne sile (morda v primerjavi s slovenskim trgom delovne sile ze) ?
OdgovoriIzbrišiVse institucije skupaj zaposlujejo slabih 30.000 oseb, od katerih najvecji delez odpade na prevajalce in tolmace.
Je pa pri zaposlovanju v institucijah EU - kljub dolgim izbirnim postopkom - nedvomno vsaj ena svetla tocka: zaposlovanje poteka na podlagi odprtih periodicnih javnih razpisov - v primerjavi s SLO javno upravo, kjer je zaposlovanje netransparentno in ze leta poslusamo fraze o " prepovedi zaposlovanja " in hkrati vsi vemo za vrsto izjem.
Hvala za komentar! Število zaposlenih v vseh institucijah je sicer občutno večje kot 30.000, a še vedno ne veliko več kot v mestni upravi Dunaja ali Pariza, tako da imate v tem pogledu, ki sicer ni bil moja poanta, prav.
OdgovoriIzbrišiS "prostranim trgom" sem sam - očitno malo okorno - meril na to, da ni več* nacionalnih kvot, tako da za razliko od prvih let po zadnjih pristopih, kjer so imeli kandidati iz novih držav članic vsaj veliko prednost pri izbiri, zdaj vsaj po formalni plati enakovredno tekmujejo kandidati iz vseh 27 držav 500-milijonske EU, se pravi je konkurenca spet dosti težja.
(*Več oziroma trenutno - če bi k EU pristopila Islandija, bi takoj zatem verjetno bruseljske službe dobila večina magistrskih študentov, ki sem jim pred dvema tednoma predaval v Reykjaviku. (In ki jih te službe tudi zanimajo... in ki bi se v njih tudi prav dobro znašli.))
Matej,
OdgovoriIzbrišivsaka mednarodna organizacija (npr. tudi NATO, OECD, Svetovna banka, Zdruzeni narodi, Svet Evrope) mora v svojo kadrovsko (Human Resources) politiko na nek nacin vgraditi mehanizme, ki pomagajo zagotavljati neko ravnotezje nacionalne sestave zaposlenih gledano v celoti, kakor tudi v razlicnih kategorijah hierarhicne lestvice.
V EU institucijah, kjer poteka zaposlovanje (ce izvzamemo osebje na pogodbah - Contractual Staff) preko odprtih javnih razpisov, katerih rezultat je lista primernih kandidatov, ki potem lahko zaprosijo za sluzbo (tudi je vsi ne dobijo - iz razlicnih razlogov). Seveda je v obdobjih prikljucitve novih drzav (zlasti v primeru velike siritve 1. maja 2004 za 10 novih drzav) pac bilo treba v dolocenem obdobju (2003 - 2008/9) organizirati doloceno stevilo razpisov le za kandidate iz teh drzav, ki so tekmovali med sabo. Mozen ocitek, da je zato bilo " lazje priti zraven " je le deloma upravicen, saj so vsi uspesni kandidati morali vseeno dokazati (sicer visok) minimalni nivo znanj in kvalifikacij. Ce je takih kandidatov bilo manj od predivdenega stevila, je pac bila lista uspesnih kandidatov krajsa od nacrtovane.
Kogar zanima, si lahko kadrovsko sestavo usluzbencev Evropske komisije (po narodnosti, spolu itd.), ki se azurira enkrat mesecno, ogleda na povezavi:
http://ec.europa.eu/civil_service/about/figures/index_en.htm
in lahko vsak sam presodi, koliko je sestava nacionalno uravnotezena.
Anonimni (ali anonimna), hvala za komentar. Seveda se z njim v celoti strinjam, a se bojim, da je, kolikor je mišljen kot (rahlo razočarani) odziv na moje besede, ali celo kot popravek zapisanega, zgrešil poanto.
OdgovoriIzbrišiNikakor nisem mislil - in tudi nikjer ne zapisal - tega, da bi v času po pristopu lahko evropske službe dobili tudi nesposobni uradniki iz novih držav članic. Če kaj, sam obžalujem dejstvo, da "nam" je v Bruselj in druge evropske konce pobegnilo veliko talentiranih (predvsem mladih) strokovnjakov, ki bi jih sam raje imel doma.
Poanta ni v zahtevani ravni kandidatov, ampak v tem, koliko ustreznih kandidatov - ki izpolnjujejo merila - se prijavi na razpis. Upam, da se bova strinjala, da je dobrih kandidatov, ki bi lahko delali na evropskih institucijah, v vseh državah članicah več, kot pa je prostih mest. Z drugimi besedami, poanta ni v tem, ali posameznik izpolnjuje predpisana merila, ampak v tem, koliko konkurentov mora ob tem premagati v "borbi" za razpisano delovno mesto.
Recimo, da je takih kandidatov (ki bi lahko dosegli merila in bi se vsaj potencialno zanimali za tovrstno službo) na Islandiji 500, na ravni EU pa (če vzamemo isto razmerje glede na prebivalstvo) 800 000. Pa recimo, da EU razpiše 50 novih mest. V scenariju A imajo prednost Islandci, v scenariju B pa je razpis povsem odprt. V katerem scenariju ima posamezni islandski kandidat več možnosti za uspeh na razpisu?