torek, 12. januar 2010

Studio city in ostale medialije

Včerajšnji večer sem namesto doma zleknjen pred televizijo preživel dobesedno znotraj televizije - v prostorih rtvslo. Posnetek nastopa v Studio City si lahko ogledate tukaj (zanimivo postane od 38:15 :-) ). Vzrok za povabilo v oddajo je bila serija astronomsko in astrofizikalno obarvanih novic minuli teden. Od odkritja najstarejših galaksij s prenovljenim Hubble teleskopom, do padca kometa na Sonce, ki ga je zabeležil SOHO ter panične zgodbe o tem, kako bo neka bližnja zvezda zdaj zdaj eksplodirala in uničila življenje na Zemlji. A o tem v oddaji ni bilo govora. Marcela mi je namreč uspelo prepričati, da sem strokovnjak za fiziko delcov, ter bi se bilo veliko bolje pogovarjati o cernu, higgsovem bozonu, ipd. Zanimivo sicer je, da je nato vse skupaj vodilo v nekake božje teme...

Glede na to, da mi v oddaji ni uspelo pojasniti tega, ali se moramo res bati eksplozije supernove ali ne, bom izkoristil za to današnji zapis. Razlog za naval astronomskih novic je bilo očitno srečanje American Astronomical Society v Washington D.C minuli teden. V okviru tega srečanja je imel predavanje tudi Edward M. Sion z Villanova University, Philadephia. Le ta je napovedal, da naj bi ponavljajoča se nova T ozvezdja kompas (T Pyxidis) kmalu eksplodirala kot supernova. S to novo se res dogaja nekaj zanimivega, saj je imela navadno periodo 20 let, sedaj pa že 40 let ni bilo nobene nove. Ali to pomeni skorajšnjo supernovo je precej sporno, a to ni motilo pisca Telegrapha. A zgodba je še boljša. Sion je namreč v svojem predavanju napovedal da bi eksplozija 3260 svetlobnih let oddaljene T kompasa lahko poškodovala Zemljo, kar je nato Telegraph napihnil v strašljivo zgodbo. A kot kaže se je Sion v svojem računu preprosto zmotil. Vzel je namreč, kot da bo supernova oddala vso energiji v obliki gama žarkov, torej kot da bo to izbruh gama žarkov, kar pa se prav gotovo ne bo zgodilo. Da bi supernova povzročila napovedane poškodbe Zemlje, bi morala biti desetkrat bližje. Več tukaj.

6 komentarjev:

  1. Pyxis je po naše kompas, leži globoko na južnem delu neba. Pa nova se piše in sklanja kar po naše, torej množina je nove, rodilnik nov itd.

    OdgovoriIzbriši
  2. Odlično. Najlepša hvala. Sem poslovenil. Za v bodoče: obstaja kakšen priročen astronomski slovar, kjer si lahko pogledam prevode angleških astronomskih izrazov?

    OdgovoriIzbriši
  3. Sem si končno uspel pogledati. Ha! Postajaš vse bolj okorel znanstvenik. Pred televizijsko kamero nimaš treme, želiš se pogovarjati le o stvareš, ki jih poznaš. Pa kam, lepo te prosim, bomo tako prišli?

    Z drugimi besedami, čestitke za prepričljiv in všečen nastop! Začetek se mi je zdel malo boljši kot konec, morda tudi zaradi enostavnosti in obči sporočilnosti povedanega, čeprav si se očitno ves čas trudil, da bi vse skupaj poenostavil in povedal tako, da te bodo gledalci razumeli. Vsekakor je v celoti gledano ocena: bis, bis!

    OdgovoriIzbriši
  4. Se pridružujem Mateju.

    Jure, povsem si bil kos staremu lisjaku Marcelu, še posebej njegovim "božjim" implikacijam. :D

    shrink

    OdgovoriIzbriši
  5. Hvala za pohvale. Za manj zanimiv konec seveda krivim Stefancica :-)

    OdgovoriIzbriši
  6. Konec je bil res malo nezanimiv, hkrati pa so tudi malo presenteljive tvoje izjave: Boga po vsej verjetnosti ni.

    Mislim, da včasih ne bi bilo škoda, če bi se tudi znanstveniki malo podučili v filozofiji. Samo tri osnovne

    1. Neobstoj neobstoječega itak ne moreš dokazati
    2. Vprašanja o bogu in stvarjenju sveta so itak metafizične, ontološke narave, kjer pač znanost
    nima kaj delat.
    3. Najbrž je problem že pri tvoji definiciji boga - kot sem razumel iz odgovorov - je to neka narava, sila, stvarnost, ki se je ne da opisati s fizikalnimi zakoni (recimo temu random thing), ima pa vpliv na okolico, ki jo lahko opišemo s fizikalnimi zakoni.
    No, če malo razmisliš, se kmalu vrneš na 2. točko.

    Drugič svetujem, da znanstveniki malo pomislite o teh občutljivih pojmih, da se ne bo zgodilo nekaj takega kot 50 let nazaj: Jurij Gagarin je prišel v vesolje, pogledal čez okno in rekel na zemljo, da angelov in boga ni. Ljudje (novinarji) so seveda naivno ugriznili v to, kot znanstveno resnico (no, saj Gagarin je tudi resno mislil).

    Pohvalno pa, da si Štefančiča odbil od njegovih implikacij.

    OdgovoriIzbriši