ponedeljek, 25. januar 2010

Pravni članki tako in drugače

Zasedenost z delom je še kar januarski sovražnik, a povsem se Kvarkadabra ne sme zapustiti, zato najprej en "dolg" izpred nekaj tednov. Ker je Jure ob moji predzadnji objavi postavil umestno vprašanje o povprečni ravni sproščenosti pravnih razprav, še nekaj misli o tem.

Velika večina pravnih razprav je zelo resnih. Včasih celo preveč resn(obn)ih, morda vsaj delno tudi zaradi visokih standardov glede sprejemljivega humorja oziroma duhovitosti. Zato pa so bralci toliko bolj veseli kakega res uspelega poskusa duhovitosti, ki se sem ter tja priplazi med bolj običajno resnost - kot je, ugibam, tudi v drugih disciplinah. Američani imajo tudi posebno - in dokaj čislano - revijo, ki je namenjena prav malo krajšim in pogosto duhovitim razpravam, o čemer sem pred časom že pisal na Kontekstu.

Nemara drži, da je tovrstnih člankov več v ZDA (kjer je nasploh več člankov), pa čeprav članek iz objave, ki jo je komentiral Jure, kaže še na eno posebnost ameriških pravnih člankov, ki gredo v "resnosti" predaleč celo za resnobnega teoretika celinske Evrope: bolezen z imenom "cititis", potrebo po citiranju vsakega najdrobnejšega podatka, pa tudi če gre za povsem sproščen opis napol neresnega članka.

Le preštejte, koliko opomb je v besedilu, ki ga je v komentarju navedel Jure. (Ugibam, da je za zadnjim stavkom gotovo še nova opomba.) Ameriški pravni članki so v povprečju veliko daljši kot evropski in veliko bolj citirani, kjer revija avtorju skoraj ne pusti, da bi karkoli ponudil kot lastno misel. (Približno v tej smeri sem tudi sam doživel nekaj podobnih izkušenj kot svetovalec revije Harvard International Law Journal.) Meni znani rekord je članek iz leta 1987 s kar 4824 opombami, o čemer sem tudi že pisal na Kontekstu.* A gredo k sreči v zadnjem času tudi v ZDA mnoge revije v smer krajših in bolj ali manj obvladljivih člankov.

(*Le kaj bi si mislil avtor, če bi se potegoval za raziskovalni projekt v Sloveniji in izvedel, da dobi za ves svoj trud, ker revija pač ni uvrščena v prestižne baze, vsega 20 točk znanstvene uspešnosti, kajti članek je pač članek, revija pa revija? A to je že druga zgodba.)

Tudi sam skušam loviti ravnovesje med duhovitostjo in sproščenostjo ter resnostjo in osredotočenostjo. V prihodnjih tednih bom objavil kaj več novic glede prvega, za okus drugega pa si lahko denimo preberete to razpravo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar